120 let od potresa v Ljubljani, načrtovanje za naslednjega ovira pomanjkanje podatkov o dnevnih migrantih

Ukrepi za naslednji močan potres v prestolnici so načrtovani za primer, če bi se tla stresla ponoči

Danes mineva sto dvajset let odkar je Ljubljano prizadel rušilni potres. 14. aprila 1895, na velikonočno nedeljo, je bilo vreme bolj krmežljave sorte, zato so večino velikonočnih prireditev odpovedali, meščani in meščanke pa so se odpravili zgodaj spat, tako da jih je potres, ki je po današnjih merilih dosegel osmo do deveto stopnjo po evropski potresni lestvici, presenetil v postelji. Agencija RS za okolje je ob obletnici predstavila potresno ogroženost Slovenije. Konkretno, v državi imamo tri potresno bolj ogrožena območja.

Polona Zupančič je dodala, da lahko v osrednji Sloveniji pričakujemo potres z intenziteto osem s povratno dobo 475. Povedano drugače, verjetnost, da bo v danem letu Ljubljano stresel potres, podoben tistemu izpred 120 let, je 0,03 odstotna. Potres 1895 je porušil več kot 10 odstotkov vseh stavb v Ljubljani, ki je takrat štela okoli 31.000 prebivalcev. Mestne oblasti na čelu z županom Hribarjem so takoj po potresu sprejele nov urbanistični načrt in začele obnovo Ljubljane, kjer je glavno vlogo igral arhitekt Maks Fabiani, katerega 150 letnico praznujemo letos. Potres, ki bi danes prizadel Ljubljano, bi sicer verjetno povzročil manj strukturne škode, zato pa bi veliko večje težave povzročila gosta naseljenost Ljubljane.

Vendar pa imajo ti scenariji eno veliko težavo. Vsi namreč predvidevajo, da se bodo tla stresla ponoči. Morebitni potres v dnevnem času pa nima potrebnega scenarija, saj na ARSO kljub naporom niso mogli pridobiti podatkov o številu in lokaciji dnevnih migrantov, ki vsako jutro pridejo v Ljubljano. Direktor urada za seizmologijo Andrej Gosar pa je opozoril, da se naša občutljivost in pozornost na morebitni katastrofični dogodek zmanjšuje z njegovo oddaljenostjo in da ljudskega spomina na ljubljanski potres praktično ni več. Kljub temu in kljub številnim varčevalnim ukrepom, ki jih izvajamo v Sloveniji pa naj bi bilo za spremljanje in analizo potresov denarja v proračunu dovolj.