Balzacov in Pipanov Mercadet ali Poslovni človek otvarja sezono v MGL

Honoré de Balzac, aprila 1850 (16 mesecev pred smrtjo): Postati hočem dobavitelj bulvarskih gledališč […] in zaslužiti mnogo denarcev... Kot da bi prepisal Mercadetovo besedilo iz njegovega Poslovnega človeka?

Sobota je, vsaj v Ljubljani, sicer dan za premiere v glavnem slovenskem gledališču, v Drami, tokrat pa prav na ta dan tudi uradno začenjajo sezono v Mestnem gledališču ljubljanskem. Repertoarni izbor se po prvih sporočilih in napovedni novinarski konferenci zdi temeljito premišljen in dobro izbran; Zaradi Balzacovega dela samega, zaradi ekipe, ki ga postavlja na oder in zaradi slavnostnih razlogov, ki bodo nadgradili premiero; V sklepnem delu večera bo namreč Dnevnik, družba medijskih vsebin, enaintridesetič podelil nagrado najboljši Mgl-jevi ustvarjalki v pretekli sezoni; Uprizoritve gledališke sezone 2017/2018 je ocenjevala komisija v sestavi Gregor Butala, novinar kulturne redakcije Dnevnika, Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT in Vesna Miloševič Zupanič, abonentka MGL.

A vrnimo se k Mercadetu Honoréja de Balzaca, v prevodu Primoža Viteza ter v avtorski priredbi in režiji Janeza Pipana: Balzac meščansko, sicer razvajeno odraščajoče dete iz prve polovice 19-ega stoletja, je doživel zgolj 51 let; Plemiški »de« si je pred priimkom dopisal sam in hotel je biti vse tisto, kar bi ga približalo bogatašem in aristokraciji kot vodilnemu razredu; Slovi kot romanopisec z več kot 40 romani – tudi v nizu Človeška komedija in z drugimi, skupaj več kot stotimi deli, mnogimi podpisanimi s psevdonimi ali celo nepodpisanimi; poskusil se je celo kot literarni kritik, vedno z željo biti pripoznan tudi med filozofsko srenjo. Skušal se je preživljati tudi z novinarstvom in založništvom, povsod brez opaznejše gmotne in družbene zadovoljitve, zvečine nenehno v dolgovih. Kljub stremljenju k bogastvu in užitkarstvu, kar je bila tudi njegova glavna avtorska preokupacija, se je z izjemno intenzivnim delom, s pomočjo kave ter drugih poživil in opijatov literaturi razdajal tudi po 17 ur na dan; tako se je skušal povzpeti med slavne in preskrbljene, zato se je poskusil tudi v dramatiki. Njegova dramatika, ki obsega devet iger in osemnajst fragmentov, velja danes ob njegovem obsežnem literarnem opusu predvsem kot ustvarjalna posebnost. Preračunaval je in tudi preračunal možnost, da bi mu uspešen dramski tekst prinesel desetkrat toliko kot roman.
O Honoréju de Balzacu, besedilu igre, ki je kljub tragičnosti sporočila in neizpovedanem koncu še vedno komedija, o Marcadetu ali Poslovnem človeku, kot je z dopolnitvo naslova izvirnega prvotnega besedila vztrajal avtor priredbe, smo se, posebej za Radio KAOS pogovarjali z Janezom Pipanom.

Ob tej prvi premieri nove sezone v MGL je treba posebej opozoriti tudi na obsežen in pretehtano pripravljen gledališki list, ki prinaša veliko, doslej manj ali pa sploh nezanih dejstev o Balzacu. Pripravila in uredila ga je dramaturginja predstave Eva Mahkovic, med drugim je namesto običajnega uvodnika v gledališko knjižico prispevala tudi prevod Balzacovega dela z naslovom Umetnost plačevanja dolgov in zadovoljevanje upnikov, ne da bi zapravil en su. Po preučevanju obsežnega gradiva in zahtevnem študiju za to predstavo je prepričana, da gre za komedijo, ki sodi med Balzacove slogovne mnogotere različnosti in posebnosti in ki združuje skoraj vse njegove življenjske premisleke in hrepenenja.

V komediji Mercadet ali Poslovni človek igrajo Uroš Smolej, Tanja Ribič, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Jožef Ropoša, Lotos Vincenc Šparovec, Boris Kerč, Gaber K. Trseglav, Jaka Lah, Bernarda Oman in Nataša Tič Ralijan. Tej izbrani ekipi domačega ansambla so se pridružili še Lucija Harum iz AGRFT ter kot gosta še Urban Kuntarič in Matej Zemljič.
Za likovno podobo so poskrbeli scenografka Sanja Jurca Avci, kostumograf Leo Kulaš in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Glasbo je prispeval skladatelj Aldo Kumar, koreografka pa je bila Jana Menger. Za jezik je skrbela lektorica Barbara Rogelj. Pri nastajanju uprizoritve sta sodelovala tudi asistent režiserja Luka Marcen in v študijskem statusu tudi asistent scenografke Tomaž Budkovič.

Za konec morda še tale (skrajšani) prepis iz novinarskih gradiv, kakor so jih pripravili v MGL: Gledališče Comédie-Française je po dolgotrajnejšem Balzacovem prizadevanju leta 1848 igro vendarle sprejelo v svoj repertoar, kar je Balzaca navdalo z upi in zanosom; upravičeno, kajti konec prejšnjega leta so njegovi dolgovi, najvišji dotlej, znašali 217.248 frankov, kar je bila za tiste čase izjemno velika vsota. »Postati hočem dobavitelj bulvarskih gledališč […] in zaslužiti mnogo denarcev,« je aprila napisal svoji zadnji srčni izbranki, v zadnjem letu njegovega življenja tudi zakoniti soprogi, poljski baronici Evi Hanski (ali morda Hesnki). Toda uprizoritev je bila zaradi revolucionarnih dogodkov prestavljena in septembra, ko je bil Balzac že na poti v Rusijo k bodoči ženi, sta bila natisnjena le dva izvoda besedila. Pod naslovom Mercadet je premiero dočakalo skoraj točno eno leto po pisateljevi smrti, avgusta 1851. Uspeh je bil izjemen.

Novinarsko konferenco pred premiero igre Mercadet ali Poslovni človek sem za Radio KAOS spemljal Andrej Pengov, ki podpisujem tudi pogovor z Janezom Pipanom in ta prispevek v celoti. Avtor v prispevku uprabljenih fotografij z gledaliških vaj je Peter Giodani.

Balzacov in Pipanov Mercadet ali Poslovni človek otvarja sezono v MGL Balzacov in Pipanov Mercadet ali Poslovni človek otvarja sezono v MGL Balzacov in Pipanov Mercadet ali Poslovni človek otvarja sezono v MGL Balzacov in Pipanov Mercadet ali Poslovni človek otvarja sezono v MGL Balzacov in Pipanov Mercadet ali Poslovni človek otvarja sezono v MGL

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *