Iskanja sreče v Varufakisovih časih: Barbara Heing Samobor pred novo sezono MGL

Barbara Hieng Samobor: V premislekih o novi sezoni smo se uprli trendom poenostavljanja, vulgarizacije, pritlehnosti; iskali smo prijazne umetnine, stvaritve, ki nas ne »tepejo«. S sodelavkami in sodelavci, tudi režiserji, ki so vsi zunanji soustvarjalci, smo se odločili, da se lotimo angažiranih besedil, vendar nežneje, prežeto s humorjem in da poiščemo tisto, kar nam manjka: harmonija, sreča, izpolnjenost, uravnanost z redom tega sveta, pravičnost... Komedija, ki je umetnina, je ena najredkejših stvari na svetu... Prvim dvestotim vpisanim abonentom bomo podarili vstopnice za ponovitev igralskega koncertnega spektakla z igralci MGL in študenti AGRFT, ki bo v ponedeljek, 20. junija, tokrat ne v Kino Šiška temveč na našem Velikem odru.

Spoštovani, da nas tudi tokrat bržčas gledate, zna biti prav zdaj toliko pomembneje, ker bomo govorili o – gledališču! Ne o gledališču nasploh pač pa ljubljanskem in mestnem… Teden dni je namreč od predstvitve prihodnje sezone, ki bo kipela v Iskanjih sreče. Minulo sezono so obiskovalci Mestnega gledališča ljubljanskega zvečine zelo dobro sprejeli, kar dokazujejo tudi številke: prek sto sedem tisoč gledalcev v letu dni to samo potrjuje.

Nekaj o pravkar iztekajoči se sezoni in še več o prihodnji smo se pogovarjali z direktorico in programsko vodjo MGL gospo Barbaro Hieng Samobor. Vendar se nisva zadržala zgolj pri tem. Tudi za oblast in o njej sva porabila nekaj besed.

Ni namreč skrivnost, da je bodisi minister bodisi ministrica, iz katere koli politične stranke že prihaja, v vsem tem času, ko nam vlada ta izum krize, zgolj podanik finančnega ministrstva, ki je vldar vlade. Pri tem gre v principu bolj za odnos vlade do kulture, kot pa neko našo usodo, ki bi bila odvisna od aktualnega ministra. To, da ima MGL dva gospodarja – ustanovitelja mestno občino na eni in državo kot glavnega financerja na drugi strani, za gledališče ni nič slabega. Nasprotno: Mestna občina Ljubljana je omogočila že marsikatero investicijo, kot bi jih potrebovale tudi državne institucije a so bile z izbruhom krize povsem ustavljene.

Gledališča, kljub futurističnim napovedim, da bodo izumrla, kar vztrajajo, živijo in delajo in so obiskana! Tako nam je s poudarkom govorila tudi naša sogovornica Barbara Hieng Samobor. Njej in vam, spoštovana publika, pa se opravičujemo za nekaj več šuma, sem ter tja tudi ropota, ki je nastajal ob kuhanju ekspresa ali kapučina. Pogovarjala sva se namreč v gledališkem Klubu, ki je sijajno srečevališče umetnikov in nas drugih in od koder se ob lepem vremenu z balkona razteza prelep pogled na Ljubljanski grad, prešerca, Univerzo, Krim, ozadje Glavne pošte in tudi, ja, tudi na teraso Radia KAOS. Zanj sem bil v četrtem nadstropju MGL-ja in v odlični družbi Andrej Pengov.

Morda še to: z direktorico in programsko vodjo MGL Barbaro Hieng Samobor nisva utegnila navesti vseh podrobnosti v zvezi s prihodnjo gledališko sezono. Tudi ne vsega, kar to gledališče ponuja v pestri abonmajski ponudbi. Vse te informacije in podatki so na voljo na gledališki spletni strani www.mgl.si. Na svidenje! Če prej ne, pa na ponovitvi igralskega koncerta 20. junija.