Ivan Viripajev in Anja Suša v MGL: Iluzije, zadnja premiera te sezone.

Tatjana Stanič, prevajalka: V tem besedilu je Viripajev zelo navezan na klasično gledališko formo, zelo Čehovljansko, to je Čehov 21. stoletja. Zgodbe so v principu zelo banalne, neobvezne in to je za prevajalca precejšnja zadrega. Petra Pogorevc, dramaturginja: Viripajev je to igro označil kot komedijo, vendar je to treba razumeti bolj v Čehovem smislu. Štirje liki govorijo o drugih štirih in ne upodabljajo sebe, torej likov, ki govorijo zgodbe in se o njih pogovarjajo.

Vsaj enkat v življenju, nekaterim se to zgodi večkrat, se človek sprašuje in vpraša, kaj je prava, resnična ljubezen. Je to tisti človek, bodisi moški ali pa ženska, ki ji ali mu smeš vedno vse povedat, ker ji ali mu v vsem zaupaš ali pa je treba – tudi zaradi ljubezni, te stvari vedno znova tehtat. Kar nekaj odgovorov na ta vprašanja nam v komediji, morda socialni komediji, ponuja ruski dramatik Viripajev v gledališki igri Iluzije, premierno in v Sloveniji sploh prvič uprizorjeni nocoj na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega.

V gledaliških gradivih so o tem odrskem delu med drugim zapisali, da je – kljub resnim temam, s katerimi se obsesivno ukvarjajo vsi štirje dramski junaki – igra napisana na komunikativen, sugestiven in neznansko duhovit način. Ivan Viripajev je mojster sodobne dramske pisave; v Iluzijah melo-dramsko strukturo igre preplete s poetično refleksijo, hitre in gibke dialoge – z liričnimi izpovedmi, uprizorjeno dejanskost pa z njenimi številnimi možnimi vzporednimi svetovi.

Viripajevo delo Kisik smo v MGL videli jeseni 2011, režiral ga je Primož Ekart. Kisikovo besedilo je razvrščeno v deset natačno odmerjenih prozorov, ki je prava socialna srhljivka, kriminalna drama, če hočete. Občinstvo ga je dobro sprejelo. Iluzije so ne le v vsebinskem, tudi izraznem pogledu in strukturnem smislu povsem drugačen dramatski izdelek. Prevedla jih je Tatjana Stanič.

Iluzije se zatikajo, kakor spoznamo v besedilu, tako ob nedosežena pričakovanja in vzore junakov kot ob način njihovega odrskega uprizarjanja. Ekipa napoveduje vznemirljivo gledališko izkušnjo, ki je bila tudi za igralce – kljub njihovi že mnogokrat potrjeni odličnosti – napor in izziv posebne vrste. Gostujoča igralka je Jožica Avbelj, nastopajo pa še člani ansambla MGL Mirjam Korbar Žlajpah, Milan Štefe in Janez Starina. O Iluzijah smo se – posebej za Radio KAOS – pogovarjali tudi z dramaturginjo Petro Pogorevc.

Režijo Viripajevih Iluzij podpisuje gostujoča režiserka iz Beograda Anja Suša, ki jo ljubljansko občinstvo že dobro pozna in je, kot sama pravi, velika ljubiteljica in raziskovalka ustvarjanja tega najvidnejšega predstavnika mlade, doma in na tujem uveljavljene generacije ruskih gledaliških ustvarjalcev, ki ustvarja ne zgolj kot dramatik, pač pa tudi kot scenarist, gledališki in filmski režiser, igralec in od leta 2006 umetniški direktor gledališča Praktika v Moskvi. Rodil se je leta 1974 v sibirskem mestu Irkutsk. Leta 2005 je ustanovil agencijo za umetniške projekte Kisik. Režiral je več filmov (Evforija, Kisik, Ples Delhi) in napisal več filmskih scenarijev.

Dramaturginji uprizoritve sta bili – ob Petri Pogorevc še njena asistentka Anja Krušnik Cirnski, likovna podoba je delo scenografa Igorja Vasiljeva, kostumografke Barbare Stupica in oblikovalca svetlobe Boštjan Kos, za govorni del pa je skrbel lektor Martin Vrtačnik. Aavtor glasbe, ki je v tej komediji posebej pomemben del predstave, je Drago Ivanuša, čigar glasbo smo fragmentarno uporabili tudi v tem prispevku. Pripravil ga je Andrej Pengov, uporabljene fotografije z vaj pa so delo Petra Giodania. To je bila zadnja premiera sezone 2015/2016 na odrih Mestnega gledakišča ljubljanskega. Kmalu nam bodo predstavili repertoar nove gledališke sezone.