Ljubljana bere in Sa(n)jam knjige v Istri; vrhunska literatura, risbe, razstave in zmagovalni Laibach

Renata Zamida, JAK RS, koordinatorka ljubljanskega nastopa v Puli: Knjižni sejem Sa(n)jam knjige v Istri je enkratna priložnost za predstavitev naših avtorjev in njihovih del. Tudi po zaslugi MO Ljubljana smo se odlično in odmevno predstavili. Magdalena Vodopija, direktorica knjižnega sejma v Puli: Pula in Ljubljana nista daleč narazen... Knjiga Boštjana Videmška in Jureta Eržena Na begu me je navdušila. To je bil vsekakor eden od vrhuncev našega sejma! Mateja Demšič, načelnica odd. za kulturo MOL: Vesela sem, da sta v Puli z nami Boštjan Videmšek in Jure Eržen, ki sta s knjigo in doslej opravljenim delom ponos sodobnega novinarstva. Zoran Janković, župan Ljubljane: Vesel sem, da sem po desetih letih znova v Puli, takrat je bila moja opsesija Mercator, zdaj je to Ljubljana, najlepše mesto na svetu... Vi nam dajte malo morja, mi vam podarimo nekaj Ljubljanice. Laibach pa so zmagovalci!

Z nedeljskim dopoldanskim nastopom Svetlane Makarović v Kavarni Mozart, podelitvijo nagrad Knjiga za vedno (Libar za vajk) in Doktor Ivo Borovečki, pa s pogovorom Istra pod skorjo ter sklepnim dogodkom v Rdečem salonu Doma hrvaških branilcev, se je iztekel dvaindvajseti sejem knjige v Istri, ki se je v Puli začel prvega decembra – tudi z izjemno slovensko udeležbo; Sejem s privlačnim, za koga tudi erotičnim naslovom v izvirniku Sa(n)jam knjige u Istri in s programskim poudarkom Transatlantik ter z regionalnim osredotočenjem na gostjo – slovensko prestolnico ter njenim programom Ljubljana bere. Svečano ga je tisti prvi četrtek v mesecu v Domu hrvaških branilcev, ki je bil nekoč kazino avstro-ogrskih mornariških častnikov, točno opoldne odprl sirski pesnik Adonis, eden od zvezdnikov tega knjižnega sejma in že dlje časa v Franciji prebivajoči kandidat za Nobelovo nagrado.

Tisti prvi večer, ki so ga naslovili Noč puljskih galerij – popestren z Okusi Ljubljane, tudi dobesedno, za kar je poskrbel Zavod za turizem Ljubljana pa, je bil pravzaprav slovenski, Ljubljanski. Morda z eno izjemo – avtorski prispevek zagrebškega grafika, scenarista, avtorja animiranih filmov, ki je s svojimi deli prepotoval Evropo in Ameriko, predgovor njegovemu prvemu delu pa je napisal Federico Fellini osebno. Grafike, risbe in fotografije je razstavil v Makini, v predzadnji od štirih umetnostnih galerij na raztežaju stopetdesetih metrov blizu Foruma, nekdanjega središča rimske Poole in današnje občinske uprave.

V treh galerijah pa so oni večer namreč odprli razstave likovnih del in fotografij kar štirih slovenskih avtorjev. V Galerija Poola je akademska slikarka Metka Krašovec razstavila svoje Dnevnike, v Mestni galeriji Pula je Jure Eržen predstavil pretresljive reportažne fotografije iz različnih z begunci preplavljenih krajev na znanih migrantskih poteh z naslovom na Na begu, kakor se tudi imenuje knjiga novinarja Boštjana Videmška, opremljena z Erženovimi fotografijami in predstavljena na puljskem knjižnem sejmu, v Galeriji Cvajner pa sta razstavljali slikarki in ilustratorki dveh generacij Alenka Sottler in Hana Stupica.

Vse tri slovenske slikarke in fotograf so s svojimi deli navdušili tamkajšnjo publiko in knjige, v katerih sodelujejo s svojimi deli so bile izjemno lepo sprejete. Za ta prispevek smo pripravili nekaj utrinkov s teh razstav in pogovorov ob uradnem dogodku otvoritve v galeriji Cvajner.

Prva naša sogovornica je bila Renata Zamida iz Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in nosilka programa sodelovanja Ljubljane na tem izjemnem dogodku v Puli, ki so ga ob že omenjenih Javni agenciji za knjigo in Turizmu Ljubljana podprli še Mestna občina Ljubljana in Ljubljanski potniški promet. V njegovem imenu sta šoferja Igor in Božo z enim od ljubljanskih Kavalirjev poskrbela za pravo prometno, okoljsko in kulturno atrakcijo tokrat turistično opustele, kulturno in umetniško pa nadvse radožive in polne Pule. To, mnogim Slovencem zaradi raznolikih razlogov zelo znano istrsko na antičnih temejih zgrajeno mesto je ponudilo priložnost Ljubljani in slovenski Javni agenciji za knjigo, kot pravi Renata Zamida, sijajno priložnost za sodelovanje tudi zato, ker za hrvaške prevode slovenske literature poskrbijo prav vokviru takega sodelovanja.

Pogovor, ki ga objavljamo v nadaljevanju, bi lahko bil zgolj eden od formalnih delov tega prispevka o Festivalu knjig in avtorjev, da o bralcih, pravih, zavzetih, priložnostnih in potencialnih, ki jim je vsaj enakovredno namenjen, posebej ne ne govorimo… Vendar to ni zgolj novinarska formaliteta, če ne bi vedeli, s kom pravzaprav govorimo. Z direktorico. Da vsekakor! A tudi z gospo, ki je pred 26 leti še dvema moškima, nekdanjim soprogom Zoranom in očetom Boškom Obradovićem, pesnikom, entuziastom za vse mogoče lepe in dobre stvari ter soustanoviteljem legendarne skupine Atomsko zaklonišče, ustanovila zdaj že v zvečine zasebnih analih pred štirimi leti ugaslo, morda samo za nekaj časa zamrznjeno kultno pulsko knigarno Castropolo. Z Magdaleno Obradović Vodopijo, direktorico sejma, smo se pogovarjali dan po otvoritvi sejma in razstav z močno slovensko udeležbo v prej omenjenih galerijah.

Naše prvo vprašanje je merilo na obdobje v katerem se v Puli dogaja ta izjemno lep in po strukturi in vztrajnosti, posebej glede na kraj in letni čas dogajanja in izjemno odzivnost publike, nenavaden kulturni dogodek. Sejem traja že 22 let. Ves čas je gospa Magda, kot ji rečejo sodelavci, njegov motor. V poprečju minulih desetih let na sejmu sodeluje okrog 250 založnikov, z 15 do 20.000 naslovi v najboljših časih. V sedanjih kriznih časih jih razstavljajo okrog 10.000. Sodelujejo založniki ne le iz Hrvaške, pač pa iz širše regije, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Makedonije, letos manjšim izbranim naborom slovenskih avtorjev tudi založbe iz Slovenije. V Puli smo od nekdaj delali in brali. Naš sredozemski karakter nam narekuje tudi sprostitve med katere sodi vsekakor tudi knjiga. In od kod zamisel o sodelovanju Ljubljane na letošnjem sejmu? Od nekdaj spremljam, kaj se dogaja v slovenski literaturi in založništvu, je poudarila gospa Magdalena. Pula in Ljubljana nista daleč narazen, svoj čas je mnogo Puljčanov študiralo v Ljubljani kar nekaj jih je v naši ekipi, tu so tudi otroci, ki so plod nekdanjih študentskih ljubezni, vzplamtelih v Ljubljani. Ljubljana je zame pojem posebne vrste, ne le knjižne, tudi gledališke, glasbene scene, tudi koncertne in undergrounda, tako da mi je bilo veselje delati z izjemno selektorico Renato Zamida ob veliki podpori mesta Ljubljana. Delo na skupnem projektu Ljubljana bere/Ljubljana čita je bilo zame velik užitek. Govorila sva tudi o gmotnih vidikih projekta in o izjemni podpori puljske občine in istrske županije, kljub težavam, ki so jih imeli v preteklosti z vlado oz. Ministrstvom za kulturo. Stroški se sučejo okrog pol drugi milijon kun (približno 200.000 evrov)in k sreči je to zdaj drugače, uspeli pa smo pridobiti tudi močnega sponzorja. V primerjavi z drugimi ustvarjalci kulture in umetnosti, je, kljub temu, da prirejamo razstave, gledališke predstave, koncerte, še vedno na margini. Ob izjemnih ustanovah in prireditvah kot so Pulski filmski festival, pa gledališče Ulysses, ki so precejšnji porabniki javnega denarja, smo postopoma, skozi leta vendarle uspeli sestaviti upoštevanja vreden proračun.

Letos je v žarišču Portugalska, tema je Transatlantik, vendar moram reči, da se je naša selektorica Tanja Tarbuk potrudila k sodelovanju pridobiti v portugalščini pišoče avtorje tako iz Afrike kot iz Brazilije. Festival je sicer odprl izjemni sirijski pesnik Adonis, Vsebine letošnjega sejma so se prekrile tudi s tistim delom, ki ga nasljavljamo z Vzhodno vprašanje (Istočno pitanje)in ki je nekakšno nadaljevanje lanske glavne teme Otok-Geto-Azil, ko so skozi Hrvaško prehajale kolone beguncev, tudi iz Sirije. Letos smo pustili sled tej temi na način, da vsako leto presprašujemo kulture narodov, ki so morali v trenutku zapusti svoje rodno okolje in tako se nam je povsem naravno zgodil Adonis, avtor svetovnega formata, in to je naš način sprejemanja kultur, ki zdaj prihajajo k nam. Upoštevaje ta naš princip dela, je bilo povsem normalno, da me je, ko sem videla knjigo Boštjana Videmška in Jureta Eržena Na begu, navdušila. To je, kolikor vem prva tovrstna knjiga katerega koli avtorja v tej naši regiji in nadvse smo si ju želeli spoznati in knjigo predstaviti na našem sejmu. Ko vidite Erženove fotografije v velikem formatu, se vas to mora globoko dotaknit, vendar to je zgodba zase… promocija te knjige je gotovo eden od vrhuncev tega sejma.

In kako gredo tri slovenske slikarke vštric s knjigo, nas je tudi zanimalo… Lepo, saj so povsem stopljene s knjigo in vsrkane vanjo. Noč pulskh galerij je bil vsekakor izjemen dogodek, predvsem zaradi sijajnih risb, slik in fotografij hrvaškega avtorja Damirja Žeželja ter treh doma in v tujini večkrat nagrajenih slovenskih avtoric, zame velike, legendarne Metke Krašovec ter izjemnih Alenke Sotler in Hanne Stupica, ki knjigo in književnost dobesedno občutita in že omenjenega fotografa Jureta Eržena. Te razstave so seveda navdušile pulsko občinstvo.

Predstavitev njune knjige je vsekakor bila eden od vrhuncev v nedeljo končanega sanjarjenja s knjigami v Istri. Zagotovo. Za ta prispevek smo pripravili samo kratek odlomek s tega dogodka v Rdečem salonu Doma hrvaških branilcev. Več priravljamo v drugem prispevku, morda celo v daljši oddaji, za katero smo pripravili ekskluzivni intervju z avtorjema. S temami o beguncih, kar je glavna vsebina njune knjige, je na pravkar končanem puljskem sejmu knjig omogočena kontinuiteta pogovorov o bolečih vsebina aktualnih migracij in begunskega vala, ki ga je, kot že rečeno, zajela že lanska glavna tema ‘Otok-Geto-Azil’, in je imela mnogo širši vpliv na zamejevanje svobode avtorske in misli na sploh. K temu sta nedvomno pomembno prispevala tudi Videmšek in Eržen z ž omenjeno knjigo in z razpravo v kateri je sodelovala tudi Svetlana Slapšak, ki je pred tem sodelovala na Zajtrku z avtorjem in predstavila svoje v hrvaščino prevedene knjige. Pogovor je povezoval publicist, književni kritik in založnik Aljoša Pužar. Še prej pa sta navzoče pozdravili veleposlanica RS na Hrvaškem njena ekselenca dr. Smiljana Knez in načelnica za kulturo MO Ljubljana mag. Mateja Demšič.

Neke vrste uradni dan Ljubljane in programa Ljubljana bere na knjižnem sejmu v Puli je bila prva decembrska sobota, ko so v cerkvi Svetega srca, ki ni nikoli služila bogoslužju in ki je edem od izjemnih objektov Arheološkega muzeja Istre, in kamor, navajamo zgolj za primer, med drugim sodi tudi znamenita puljska arena, pripravili otvoritev izjemne razstave skupine Laibach Kunst Maschine, ki se je iztekla v nadvse dobro obiskani koncert Laibachov. Tam so ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in njegove sodelavce podžupana Dejana Crnjeka, načelnico oddelka za kulturo Matejo Demšič in direktorico mestne uprave Joško Hegler sprejeli prva moža mesta Pula in Istrske županije Boris Miletič in Valter Flego ter ravnatelj Arheološkega muzeja Darko Komšo.

Zadnji dan enajst, pravzaprav dvanajst dnevnega istrskega festivala knjige, ki se začne z »dnevom nič« že dan pred uradno otvoritvijo, so v Puli podelili tudi nagrade. Prva se imenuje po dr. Ivu Borovečkem, intelektualcu širokih pogledov, poliglotu, esperantistu, po stroki zdravniku, specialistu radiologu, partizanu in velikemu Pulčanu, ki so jo prvič podelili pred štirimi leti bralcu, za katerega se ve, da ima rad knjige in da je z njimi povezan vse svoje življenje. Tokrat, menda že drugič zapovrstjo so jo podelili dr. Lemsu Jerinu, ki od 1976. leta dela kot doktor medicine, specialist internist-nefrolog in ki je bil več kot 15 let tudi ravnatelj puljske bolnišnice.

Libar za vajk, Kniga za zmeri, kakor bi se smelo prevesti to narečno poimenovanje nagrade, je nagrada, ki podeljena najpomembnejši knjigi, ki je izšla v tekočem letu in bila predstavljena na sejmu. Izberejo jo obiskovalci puljskega knjižnega sejma. Tokrat je bila to knjiga Pevec v noči (Pjevač u noći) Olje Savičević Ivančević. Med prvih deset nominiranih pa se je uvrstila tudi knjiga Gorana Vojnovića Figa (Smokva v prevodu).

Sa(n)jam knjige v Istri sem za Radio KAOS spremljal Andrej Pengov. Posamezne intervjuje z avtoricami slik in ilustracij ter avtorji fotografij in knjig razstavljenih v okviru programa Ljubljana
bere in Ljubljane, svetovne prestolnice knjige iz leta 2010 ter od lanskega leta tudi nosilke UNESC-ovega znaka kreativno mesto, bomo objavili v prihodnjih dneh in tednih.