Malo več kot šestdeset minut za ogled kar Treh milijonov – minut v Studiu MGL
|
V sredo so v Mestnem Gledališču Ljubljanskem priredili tiskovno konferenco za prvo premiero v letošnji sezoni, ki bo tokrat prirejena v studiu gledališča v torek, 8. septembra 2020. Predstava, ki jo je režirala Barbara Hieng Samobor, je nastala po filmskem scenariju španskega scenarista Joséa Cabeze. To je Netflixov film, najbolj gledana španska stvar v zadnjih nekaj sezonah.
Glede na to, da je tekst sodoben se je Hieng Samobor odločila za, kar sama po navdihu iz glasbe poimenuje, transponacijo. Tako je na mesto skoraj v celoti po predlogi moško zasedbo zamenjala s celotno zasedbo igralk, kar pa še zdaleč ne pomeni, da gre za feministično verzijo predloge, prej kot ne gre za globoko kritiko žensk, o katerih situaciji Tjaša Železnik, ki igra vlogo Marčele, direktorice brez ekskluzivnega položaja, pove, da ji je predstava všeč predvsem zato, ker nazorno prikaže, kaj se zgodi, ko je tak človek, kot je Marčela, res potisnjen ob steno, kaj vse pride iz človek ter kaj vse je človek v taki situaciji reči in narediti.
Igralsko zasedbo v zgodbi o posledicah utaje davka v majhnem, a uspešnem finančnem podjetju izpopolnjujejo: Judita Golob Zidar, ki igra Hano, mediatorko, ki naj v eni niči pomaga priti do za silo kvalitetnega rezultata, Veroniko – finančno vodjo igra Mojca Funkl, Karlo – šefico marketinga igra Klara Kunk, genialno mlado računalničarko Lizo pa igra Ana Pavlin. Scenograf je Darjan Mihajlović Cerar, Lektorica Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, tona Sašo Dragaš. Režiserka predstave, Barbara Hieng Samobor, se je Bianki Ažič Ursulov zahvalila za neizmeren prispevek k predstavi, medtem, ko je gospa Ažič Ursulov povedala, da ko je prišla na vajo, da je bila takoj navdušena in da gleda že narejeno predstavo. Vsi kostumu so bili narejeni v njenem ateljeju, z vpeljanimi podrobnostmi pa je dodala kostumom še karakter in izraznost statusa.
Eva Mahkovic, dramaturginja in asistentka režiserke pri adaptaciji, pa je razložila, da se ji zdi trasponacija, kot je narejena, gre torej predvsem za zamenjavo spola zdi ena za ključnih kvalitet uprizoritve, saj se fokus precej premakne. To sicer še ostaja psihološki triler, drama o odnosih. A hkrati gledati kolektiv žensk, ki so druga drugi vedno priznavale kvalitete in bile zaveznice, v stanju propadanja, opominja, kako znajo biti še tako dobri odnosi krhki. Trije milijoni minut pa so za ženski spol v rodni dobi močnejša kazen, kot bi bila za moškega. To so minute, ki bi bile preživete v zaporu za tisto, ki bo prevzela krivdo.
V nadaljevanju tiskovne konference so spregovorile še Mojca Funkl in obe mladi igralki, študentki AGRFT – ja, Nada Klara Kuk in Ana Paulin. Zaključujemo pa s povzetkom direktorice gledališča in režiserke predstave, katere premiera bo 8. septembra v studiu gledališča, da igra predstavlja razkritje značajev v najhujših, psihološko eksistencialnih trenutkih.
Za Radio KAOS sem se tiskovne konference Mestnega gledališča Ljubljanskega udeležila Urška Pengov Bitenc.