S Kosom plastike na Malo sceno MGL; premierno, aktualno, prvič pri nas in drugič na Svetu

Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja : Ta teden sta v MGL dve premieri, ki predstavljata srce sezone; utrip srcu daje neposredna aktualnost na oder postavljen tematike. Kos plastike smo uvrstili v repertoar, še pred krstno uprizoritvijo v Berlinu. Ira Ratej, dramaturginja: To je sijajno von Mayenburgovo besedilo; aktualno, zabavno in opominjajoče hkrati. Primož Ekart, režiser: Uprizarjanje te zgodbe je bil užitek posebne vrste; brez izjemnega sodelovanja igralk in igralcev ter vseh drugih soustvarjalcev predstave, bi to občutenje ne bilo mogoče..

Kos plastike je pravzaprav več-pomenka. V nemškem jeziku pa sploh. In v slovenščini tudi, če le uporabimo tudi nekaj pogovornega jezika ter slengovskega in tudi poklicnega, morda celo strokovnega izrazja. Kos ali komad je zlahka tudi slika, kip, predstava, skladba, plastika pa upodobljeno nekaj v glini, mavcu, kamnu in še kakšnem gradivu v kip ali kakšno drugačno kiparsko izoblikovano podobo, ki jo potem na ogled postavijo – ali pa tudi ne.

Tokrat govorimo o zvečine – vendar ne izključno – plastiki, ki predstavlja zavržene predmete, narejene iz plastične mase in ki jih je treba pospraviti. Počistiti. Kar je delo hišne pomočnice, kuharice, perice, likarice, varuške in čistilke, ki je središčna oseba gledališkega »komada« nemškega dramatika Mariusa von Mayenburga Kos Plastike – v izvirniku Stück Plastik. Čistilka je oseba z malo besedila v tej igri a z veliko besede, z izjemnim vplivom v družini, kjer je formalno zgolj služkinja.

Kos plastike bo slovenska praizvedba komedije, urbane komedije ali morda celo »dramedije«, če smo skovanko igralca Gašperja Tiča na torkovi novinarski pravilno razumeli, ki je nastala šele lani in ki je svetovno premiero doživela lansko jesen na gledališkem festivalu v Berlinu. Pred premiero, ki bo v četrtek zvečer na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega, smo pripravili nekaj drobcev z omenjene predstavitve za novinarje.
Noviteto na Mali sceni MGL so najprej predstavili direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor, dramaturginja Ira Ratej in režiser Primož Ekart.

V črni komediji Kos plastike igrajo Iva Krajnc, Tina Potočnik, Gregor Gruden, Gašper Tič in študent 3. letnika AGRFT, novinec na odru MGL, Rok Prašnikar, ki so sodelovali tudi na novinarski konferenci. Popolna – in kot zagotavljajo v gledališču – izvrstna zasedba.

Prvo slovensko uprizoritev v prevodu Milana Štefeta je režiral Primož Ekart, dramaturginja je Ira Ratej, za likovno podobo uprizoritve so poskrbeli kostumografka Belinda Radulović, scenograf Damir Leventič in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos. Lektorica je Maja Cerar, avtor glasbe pa Davor Herceg. V tem gledališkem »kosu« uporabljajo tudi videoposnetke, za katere je scenarije napisal in jih režiral Primož Ekart, direktor fotografije in snemalec je bil Peter Uhan, montažer pa Matic Drakulič. Kot asistentka dramaturginje je pri postavitvi te predstave študijsko sodelovala Helena Fašalek. Na remiero sem se na novinarski konferenci pripravljal Andrej Pengov, v prispevku uporabljene fotografije pa so delo Petra Uhana.