Simfonija otožnih pesmi. Baletna premiera v ljubljanski Operi, poklon Tomažu Pandurju.

Sanja Nešković Peršin, umetniška vodja Baleta v ljubljanski Operi: Balet Simfonija otožnih pesmi je homage sijajnemu, lani, sredi dela na odru skopskega gledališča preminulemu režiserju Tomažu Pandurju. Načrtovali smo povsem nov, njegov avtorski balet... Simfonija otožnih pesmi je predstava brez neke sklenjene, zaokrožene pripovedi, zgodbe; to je balet v sedmih slikah, pravzaprav ikonah, v katerih se zvrstijo tako rekoč vsa človekova čustva in občutenja od rojstva do smrti. Živa Ploj Peršuh, glasbena vodja in dirigentka: Tretje simfonijo poljskega skladatelja Henryka Mikołaja Góreckega, Simfonija otožnih pesmi na katero so koreograf Ronald Savković, režiser Tomaž Pandur ter dramaturginja Livija Pandur ter ob Darku Lukiću solibretitska ne razumem kot pretežno sakralno, pač pa kot izjemno združevalno, povezovalno glasbo. Ta učinek je najbrž dosežen tudi s tem, ker je skladatelj iz sestave orkestra izpustil najglasnejša glasbila - obo, trobente in tolkala.

Balet Simfonija otožnih pesmi se je na pomlad, pred sedmimi leti rodil, kot piše Livija Pandur v gledališkem listu SNG Opera in balet Ljubljana, v nekem drugem okolju; V Berlinu. S plesalci Državnega baleta in Vladimirjem Malakhovim, njegovim umetniškimi direktorjem in še pred tem prvim plesalcem Ameriškega baletnega gledališča (American Ballet Theatre), so potovali po miselnih pokrajinah vsega tistega, kar nas osmišlja: Rojstvo, življenje, ljubezen, smrt, prestavljanje v druge dimenzije, v nepojasnjene in neodkrite svetove; Premikali so lesene zidove ter za in med njimi odkrivali lepoto gibanja telesa v glasbi, ki v vsakem trenutku, če bi ga lahko zaustavili, ustvarja fresko ali ikono spomina na preteklost ali celo prihodnost, je med drugim še zapisala gospa Pandur, dramaturginja te predstave in sestra režiserja baleta Simfonija otožnih pesmi Tomaža Pandurja.

Premiera na odru ljubljanske operne hiše bo ta četrtek, 13. aprila; Predstavili so jo na včerajšnjem pogovoru z novinarji, kar je bila prava priložnost za intervju z umetniško vodjo baleta Sanjo Nešković Peršin; Tretja simfonija poljskega skladatelja Henryka Mikołaja Góreckega, Simfonija otožnih pesmi, pripoveduje o izgubi. V treh delih, govori o materi, ki je izgubila sina, in o otroku, ki je ostal sam in izgubil vse. Je poetična lamentacija in apologija posameznika, krik življenja in krik smrti v nepojasnjenem in težko dotakljivem risu našega bivanja še zapiše Livija Pandur. Veronika Brvar pa v eseju o skladatelju in njegovi glasbi med drugim poudari, da je napisana za sopran solo in orkester, v katerem ni oboe, ne trobent in tudi ne tolkal. Besedila pesmi so vzeta iz različnih virov in pričajo o stalnici skladateljevega navdiha pri poljskem ljudskem izročilu ter stari liturgični glasbi. Uro trajajoča simfonija v treh počasnih in kontemplativnih stavkih je po njenih besedah še vedno eno najbolj znanih del Góreckega. Nastala je leta 1976 po naročilu jugozahodnega nemškega radia Baden Baden in je bila po prvi izvedbi 4. aprila 1977 na festivalu v Royanu deležna odklonilnih, celo sovražnih kritik. Za poznejše odkritje dela pa je poskrbela izvedba ansambla London Sinfonietta pod taktirko Davida Zinmana s solistko Dawn Upshaw. Ta posnetek se je uvrstil med najbolj prodajane posnetke vseh časov.
O posebnostih te Góreckijeve simfonije, pomembnih tako za instrumentaliste in pevko, ter seveda tudu dirigenta in plesalce, smo se pogovarjali z glasbeno vodjo in dirigentko Živo Ploj Peršuh.

Kot že povedano, je ta balet za postavitev v Berlinu, pred sedmimi leti režiral Tomaž Pandur. Koreograf je Ronald Savković, Livija Pandur je ob dramaturgiji v sodelovanju z Darkom Lukićem podpisala tudi libreto, scenografijo pa Numen, kostumografinja je Angelina Atlagić, oblikovalec svetlobe je skupaj z Juanom Gómezom Cornejo – Jaša Koceli, ki je tudi asistent režije. Tomažu Pandurju je asistiral že pri postavitvi Fausta v produkciji ljubljanske Drame. Koncertni mojster Igor Grasselli, Lektorica za poljski jezik je Darja Dominkuš.

Na četrtkovi premieri bo v pevskem solu nastopila Martina Zadro, v alternaciji ga poje Rebeka Radovan. Plesalke so Giorgia Vailati, Rita Pollacchi, Tjaša Kmetec, Ana Klašnja, Marin Ino, Chie Kato, Elli Purkunen, plesalci pa Kenta Yamamoto, Petar Đorčevski, Lukas Zuschlag, Richél Wieles, Filippo Jorio, Filip Viljušić in Owen Lane.

S Sanjo Nešković Peršin in Živo Ploj Peršuh se je za Radio KAOS pogovarjal Andrej Pengov. Fotografije z vaj so delo Darje Štravs Tisu.