Smaragdne barve so luči tam čez in so dragi kamni. V MGL je (poslej) Le eden: Jožica Avbelj kot Gatsbyjeva Daisy.

Smaragd je dragulj, ki ima po Mohsovi lestvici trdoto med 7,5 in 8 enot, torej je precej blizu diamantu, ki se ponaša z desetico. Najpogosteje ga prepoznamo po prosojni zeleni ali modrozeleni barvi, so pa tudi rumeni, brezbarvni … in ne tako poredko tudi rožnati, V barvah MGL torej, ki je v tem izvirnem besedilu, temelječem na zgodbi Francisa Scotta Keya Fitzgeralda iz leta 1925 in odetim v mehkobo čustev, ki jih premorejo predanost, ljubezen do igralske umetnosti in virtuoznost mojstrice gledališkega odra – Jožice Avbelj. Ta pa vihravi zaljubljenosti navkljub, zmore tudi rezek, neizprosen glas preračunljive zaljubljenosti - v vlogi novodobne Daisy iz starodobnika Velikega Gatsbyja. Koliko je v besedilu tragičnega, koliko komičnega, morda celo satiričnega, ki tava po robu, kjer drsi v farso…; za tako oceno bo treba Le en smaragd videti. Morda pa sploh ne gre za drag ali poldrag kamen. Lahko je tudi samo odblesk zeleno modre luči na obali tam čez, na drugi strani zaliva...

V sredo bodo na Mali sceni MGL krstno uprizorili delo mladega dramatika z že kar nekaj opaznimi raznoterimi angažmaji v slovenskem gledališkem prostoru. Povabili so ga, da napiše dramsko besedilo posebej za izjemno igralko, prvakinjo Jožico Avbelj; Za to sezono so ga ustoličili kot rezidenčnega avtorja; Dramsko besedilo Le en smaragd je napisal Jaka Smerkolj Simoneti; Posebej za Radio KAOS smo ga, z razlogom, ker pri nas vemo, kako je s tem, najprej vprašali, če je morda že poročen ali pa je Smerkolj Simoneti njegov deški priimek, se pravi od rojstva?

Pripravili smo tudi posnetek nekaterimi avtorjevimi poudarki in opombami, ki sta jih med drugimi na novinarski konferenci prispevala tudi umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor in dramaturg predstave Sandi Jesenik.

O začetnih zadregah pri nastajanju predstave in o ustvarjalnem nadaljevanju pri njenem snovanju z vso ekipo je z veliko mero navdušenja govorila tudi Jožica Avbelj in nam razgrnila nekaj tistega, kar se dogaja v ozadju in takrat in tam, kamor občinstvo ne more.

Monodramo Le en smaragd so ob že omenjenih – avtorju besedila, igralki in dramaturgu – soustvarili tudi režiserka Jana Menger, scenograf Niko Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov, lektorica Barbara Rogelj, oblikovalca svetlobe in zvoka Boštjan Kos in Matija Zajc ter avtor uglasbitve songa Niko Novak. V prispevku, ki ga odpisujem Andrej Pengov Bitenc  so uporabljene fotografije, ki jih je na vajah posnel Peter Giodani.

Na svidenje v mestnem teatru!