1001 noč – povsem avtorsko, premierno in krstno v MGL

Ivana Djilas, režiserka: Ja, to je Tisoč-in-druga noč! Boštjan Gombač, glasbeni vodja in avtor glasbe: To je glasba, ki jo ušesa zavohajo…

V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj, na nenavaden dan za premiere, na Velikem odru krstna uprizoritev muzikala Tisoč in ena noč, ki je nastal po motivih libreta 1001 Katje Perat, avtorji odrske priredbe pa so ustvarjalci uprizoritve.. Dramaturginja predstave je Petra Pogorevc, svetovalka za pripovedovanje zgodb pa Ana Duša. Za likovno podobo predstave so poskrbeli kostumografka Jelena Proković , scenografka je Ajda Vogelnik, oblikovalec svetlobe pa Boštjan Kos. Za koreografijo je poskrbela Maša Kagao Knez, za govor pa Martin Vrtačnik. Glasbeno podobo sta sooblikovala tudi vokalni korepetitor Jože Šalej in instrumentalni korepetitor Blaž Celarec.

O tem, kako in kdaj se je porodila zamisel o tem pravljičnem muzikalu, je pred dnevi na novinarski konferenci govorila direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor. Odločitev, da libreto zaupa pesnici Katji Perat je sprejela že davno preden so se v naših krajih množično začeli pojavljati ljudje iz Jutrovega, begunci, prišleki iz tistih krajev.

Zgodba Tisoč in ena noč je bržčas večini vsaj v glavnih obrisih znana, ker pa sodi med najobsežnejše zbirke ljudskega pripovedništva – iz štiristotih let zlate dobe islamske civilizacije med 8. in 13. stoletjem, povzemamo njen najpomembnejši okvir, kakor so ga ustvarjalci predstave zapisali tudi v novinarskih gradivih. Kljub temu, da je dogajanje umeščeno v dežele na Jutrovem, so zaradi univerzalnosti postale del evropske percepcije Bližnjega vzhoda in vzhodnega dela Severne Afrike. Gre za nosilno zgodbo o vezirjevi hčeri Šeherezadi, ki se, da bi rešila svoje vrstnice pred smrtjo, ponudi za nevesto maščevalnemu sultanu Šahrijarju, čigar prva žena ga je prevarala in to plačala z življenjem. Da bi se izognil nevarnosti ponovnega ponižanja, sultan odtlej po vsaki poročni noči usmrti svojo novo ženo in nemudoma poišče naslednjo. Šeherezada spretno zaobrne potek poročne noči tako, da soproga zamoti z zgodbo, ki jo ob prvih znakih jutra prekine v najbolj napetem trenutku. Sultana premaga radovednost in Šeherezadi nakloni še eno noč …

Krstno uprizoritev sta na veliki oder postavila režiserka Ivana Djilas in glasbeni vodja Boštjan Gombač, ki je tudi avtor glasbe.

V muzikalu Tisoč in ena noč igrajo oziroma pripovedujejo Gregor Gruden – v alternaciji z Borisom Ostanom, Viktorija Bencik Emeršič, Gregor Čušin, Tanja Dimitrievska, Jernej Gašperin, Nina Rakovec, Karin Komljanec in Domen Valič. Spremljajo jih po trije glasbeniki v različno sestavljenih zasedbah Blaž Celarec ali Gašper Peršl, Boštjan Gombač ali Primož Fleischman in Igor Leonardi ali Marko Korošec.

Prispevek sem pripravil in gradivo posnel – Andrej Pengov. Kot avtor v prispevku uporabljenih fotografij se tokrat podpisuje kot Peter Giodani.