Trač ali Mnogo hrupa za nič – iz MGL na Broadway?

Gašper Tič, avtor libreta in sorežiser: Trač, obrekovanje in ljubezen, so prave teme za Mnogo hrupa za nič. Razmišljali smo o besedilu in predstavi, ki bi bila »po motivih« velikega Shakespearja, pa bi bili s poskusom predelave njegovega mojstrstva preveč prevzetni in predzni, zato smo si dovolili zgolj nekaj njegovega navdiha. Pa še po Molièru smo se zgledovali. Tanja Ribič Djurić, igralka, sijajno je oblikovala Mašo, lepo oštirko in alternativko: To je mjuzikel, vreden Broadwaya. Dobro, z lokalnimi primesmi, torej še bolj zanimiv in enakovreden, morda celo boljši kot mnoge tamkajšnje tovrstne glasbene predstave. Davor Herceg, avtor glasbe in glasbeni vodja: razen dveh policajev imajo vsi, vsak svoj song. Gašper je besedila pisal tako rekoč na kožo in za vsak prizor posebej. Vse se dogaja in izvaja neposredno na odru. »V živo«. Skupaj je več kot trideset skladb, ki jih še nismo posneli... Morda nam jih v prihodnosti uspe pripraviti super album...?

Ne zgodi se prav pogosto, da v naših gledališčih spesnimo in uprizorimo domači muzikal, delo naših ustvarjalcev. Pravzaprav skupine “odštekanih” v in ob Mestnem gledališču ljubljanskem in v koprodukciji z Gledališčem Koper. Čeprav predstavi v ponedeljek in torek zaradi bolezni odpadeta, je glasbena predstava Trač ali Mnogo hrupa za nič že uspešnica; Na premieri minuli četrtek, potem, ko so tako rekoč zadnji trenutek še izostrili zvok, se je to nedvomno potrdilo in vsekakor delimo mnenje, ki je takrat, ko smo ga posneli, zvenelo kot upanje, morda pobožna želja in ki ga je izrekla Tanja Ribič Djurić – v predstavi je upodobila lik Maše, osebe, s katero se predstava začne in okrog katere se skozi poltretjo uro sučejo še tri igralke, pa devet igralcev, šest plesalk in plesalcev in zaradi nje vseskozi igra še sedem glasbenikov. Pa še gostilna se imenuje po njej, tako, da vsi ki so namenjeni k maši pri župniku, igra ga Uroš Smolej, zavijejo k njej – k Maši.

Korepetitor Joži Šalej, ki z MGL-jem sodeluje od njegovega prvega muzikala, pravi, da s to predstavo nismo na koncertu. Trdno ostajamo v gledališču….

O Traču, Tračistanu, ki v tej predstavi nadomesti srednjeveško Messino in vsem, kar sodi zraven je treba še veliko povedat, zato bomo nekaj prostora in časa tej predstavi pustili tudi za prvo prihodnjo priložnost. Tokrat objavljamo samo še krajša intervjuja z glavnima avtorjema predstave, ki je še kaj več kot le prešerna zabava nastopajočih in občinstva in kjer minute v uri, dveh in še čez minejo, da ne veš kdaj. Avtor libreta in ob Jaki Ivancu sorežiser, pesnik, najbolj znan kot dramski igralec, Gašper Tič, ki ga, ne da bi zanj takrat že vedel, omenja v Župančičevem prevodu izvirnika Mnogo hrupa za nič tudi Shakespeare: »In gospod Tič je eden od njih«… a se pri tem ne ustavi, saj je v prizoru »Romeo in Julija« zapisal tudi »Družina tvoja in pesniški tvoj tič, / spoznati morajo, da mnogo hrupa zganjajo za nič.« Te navedke smo povzeli iz eseja Anje Krušnik Cirnski v pretehtano urejenem in z izbranimi vsebinami bogatem, informativnem in tudi študijsko uporabnem gledališkem listu, ki ga je uredila dramaturginja Ira Ratej. Naš prvi sogovornik je bil torej Tič. Gašper Tič, ki smo prosili za pojasnilo o tem, zakaj je bila ta predstava sprva HIT, da bi se spremenila v SHIT?

Mjuzikla ali kot je menda slovensko pravilno: muzikala brez glasbe ni. Trača ali Mnogo hrupa za nič bi ne bilo brez Davorja Hercega, avtorja glasbe.

Iz novinarskega gradiva povzemamo nekaj najpomembnejših podatkov in informacij o predstavi, kjer med drugim zapišejo tudi, da je Mnogo hrupa za nič ena izmed najslavnejših Shakespearovih komedij. Suče se okrog ljubezni, hrepenenja, izdaj, spletk in vseh mogočih preizkušenj, ki jih morajo zaljubljenci prestati, da si lahko nazadnje presrečni skočijo v objem. Kakšen navdih je bilo to besedilo, ki sicer ne sodi med Williamove bisere, za libretista Tiča in skladatelja Hercega, sta podrobneje pojasnila v intervjujih. Je pa res, da privlačni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi brez bližnjic, vendar z obili smeha, petja in glasbe, konča kje drugje kot na odru sreče..

Igrajo Tanja Ribič, Gregor Čušin, Iva Krajnc Bagola, Tina Potočnik Vrhovnik, Mojca Funkl, Milan Štefe, Jaka Lah, Uroš Smolej in Rok Matek iz Gledališča Koper ter gostujoči mladi igralci Filip Samobor, Matic Lukšič, Tomo Tomšič in Rok Kravanja – v alternaciji slednjih dveh pa nastopata Gaber K. Trseglav in Rok Prašnikar iz AGRFT.

Igralce spremlja šestčlanska glasbena zasedba, in sicer Jože Šalej/Davor Herceg (klavir), Žiga Kožar/Anže Žurbi (bobni), Goran Rukavina / Aleš Avbelj (bas), Tomaž Gajšt / Jaka Hawlina (trobenta), Primož Fleischman / Matej Kužel (saksofon), Vid Žgajner / Jakob Leban (pozavna) in Dejan Gregorič / Ana Mezgec (violina), ter šest plesalcev, se pravi po trije plesalci in tri plesalke: Matevž Česen / Tian Ćehić, Tim Klemenčič / Matej Bedič, Anja Möderndorfer / Petra Ravbar, Tadej Premk / Jan Marolt, Karin Putrih / Tjaša Resnik in Katja Škofic / Nika Horvat.

Kljub temu, da smo nekatere že omenili in jih v tem prispevku morda celo slišali, naj ponovimo, kdo vse so še soavtorji te odrske uspešnice: avtor libreta je Gašper Tič, glasbe pa Davor Herceg, ki je tdi glasbeni vodja, režiserja sta Jaka Ivanc in Gašper Tič, dramaturginja je Ira Ratej, scenografka Greta Godnič, kostumograf Leo Kulaš, koreograf Miha Krušič, korepetitor, ki mu uspe menda celo skalo naučiti peti, je Jože Šalej, avtor videa je Voranc Kumar, lektorica je Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, asistentka dramaturginje je Anja Krušnik Cirnski, kostumografa pa Lara Kulaš. Ampak ekipa s tem še ni popolna. Če spregledamo avtorje člankov in esejev v gledališkem listu, je vsaj še dvajset sodelavk in sodelavcev, ki so poskrbeli, da je ta glasbena predstava uspela.

Kot rečeno in zapisano: to še zdaleč ni vse, kar smo tej noviteti MGL-ja namenili v našem uredništvu. Več torej ob prvi prihodnji priložnosti. V prispevku je uporabljena avtorska glasba za predstavo Trač ali Mnogo hrupa za nič Davorja Hercega, uporabljene fotografije z vaj pa so delo Petra Giodanija.
In še podpis: za Radio KAOS – Andrej Pengov