Vzgoja srca za novo sezono MGL.

Barbara Hieng Samobor, direktorica in programska vodja MGL: Ne maramo agitatorskega teatra, odklanjamo ga! Sezono smo sicer naslovili nekoliko moralistično a je uporabo naslova Flaubertovega romana iz druge polovice 19. stoletja treba razumeti z ironično distanco, zagotovo pa ne dobesedno, čeprav bo sezona namenjena prav srcu in njegovim raznoterim utripom. Šest premier na Velikem odru in pet na Mali sceni, od tega bo devet predstav prvič uprizorjenih v Sloveiji, dva pa bosta krstni izvedbi. Rezidenčn, se pravi hišno avtorstvo je pri nas poslej pravilo. V tej sezoni bosta za MGL po naročilu pisala Nejc Gazvoda in Iza Strehar.

V Mestnem gledališču ljubljanskem so zdaj že davnega tridesetega maja, predstavili gledališko sezono 2018/2019. Predstavitev je vodila in povezovala Barbara Hieng Samobor, direktorica in programska vodja glavnega gledališča v prestolnici; Sredi poletja, ko gledališča – vsaj kar zadeva predstave v dvoranah matične hiše – samevajo, objavljamo integralni posnetek tega dogodka; Morda pride prav že čez teden ali dva, ko se bodo prvi dopustniki iz zajetne skupine stotisočih obiskovalcev tega gledališča v minuli sezoni in marsikdo od njegovih soustvarjalcev že vračali s počitnic; Kot opomnik, napovednik in vabilo hkrati. Pa tudi zato, da se tisti, ki še niso vpisali abonmajev v spomladanskem terminu med sedmim in trinajstim junijem lahko za to odločijo še v dveh jesenskih – med tretjim in štirinajstim septembrom ter med desetim in sedemnajstim oktobrom.

V neredigirani obliki pa priobčujemo tudi zapis zainteresiranim javnostim oz. sporočilo za medije, kot so ga še isto popoldne posredovali iz promocijskega oddelka MGL. Takole so zapisali:
V Mestnem gledališču ljubljanskem smo ob koncu gledališke sezone, ki jo je zaznamoval odhod našega prijatelja in nosilca repertoarja Gašperja Tiča, razgrnili repertoar sezone 2018/2019, ki je nastal pod umetniškim vodstvom direktorice Barbare Hieng Samobor.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite tudi v 66. sezoni, ki jo posvečamo Gašperju Tiču. Novo gledališko sezono smo poimenovali VZGOJA SRCA. Repertoar 2018/2019 obljublja svežino in sodobnost, saj bo kar devet od skupaj enajstih dramskih predlog v Sloveniji uprizorjenih prvič. Nekatere nas bodo nasmejale, druge pretresle. Posebnost programa naslednje sezone pa bodo premierne uprizoritev na Mali sceni, ki jih bodo režirali dramski igralci.

Na odrih MGL bomo torej spremljali enajst novih zgodb, ki jih bomo stalni člani umetniškega in tehničnega ansambla ustvarjali z novimi gosti: režiserji, igralci in drugimi sodelavci ustvarjalnega procesa.

V abonmajskem sistemu sledimo ustaljenim dobrim praksam; gledalci lahko izbirajo med 26 različnimi abonmaji. V zbirki Knjižnica MGL bosta izšli dve novi knjigi. Prav tako je v programu tradicionalni koncert igralcev MGL v Kinu Šiška. Sicer pa si tudi v naslednji sezoni obetamo dobrih mednarodnih gostovanj oziroma sodelovanj.

REPERTOAR 2018/2019

V sezoni 2018/2019 naše občinstvo čaka šest premier na velikem odru in pet premier na Mali sceni. Krovni naslov prihajajoče sezone je VZGOJA SRCA.

Honoré de Balzac, začetnik realizma v evropski literaturi in neutrudni popisovalec svoje dobe, je bil velik ljubitelj gledališča, ki si je prizadeval preseči naivne lahkotne bulvarke tistega časa. Mercadet ali Poslovni človek, njegova najuspešnejša igra, je zelo velikopotezno zastavljena komedija, ki podaja kruto resnično podobo sveta, v katerem je vse podrejeno enemu samemu cilju: kako se z vsemi sredstvi prikopati do (še več) denarja. Septembra bo na velikem odru v prevodu Primoža Viteza zaživela slovenska različica režiserja Janeza Pipana, ki je tudi avtor dramatizacije.

Oktobra se veselimo prve slovenske uprizoritve drame Kresnice hrvaške dramatičarke Tene Štivičić, ki je slovenskemu gledališkemu občinstvu že dobro znana. Pri nas so bile doslej odmevno uprizorjene že tri njene drame, nazadnje leta 2016 Tri zime na velikem odru MGL. Gre za prodorno avtorico, ki živi in ustvarja v Londonu, s svojimi igrami pa dosega zavidljiv mednarodni uspeh. V svojih delih se pogosto ukvarja s tematiko migracij, tudi v Kresnicah. Pod režijo se bo podpisala mlada Nina Rajić Kranjac, ki jo gledalci MGL poznajo po režiji Svetovalca v sezoni 2016/2017. Dramo je prevedla Alenka Klabus Vesel.

Osrednja premiera sezone bo krstna uprizoritev drame Tih vdih, ki bo decembra na velikem odru. S Tihim vdihom se bo večkrat nagrajeni pisatelj, filmski in gledališki režiser ter scenarist in eden najbolj prepoznavnih glasov svoje generacije Nejc Gazvoda predstavil v dvojni vlogi tudi na velikem odru MGL. Gazvoda v novem dramskem besedilu, ki ga je po naročilu napisal za MGL, nadaljuje raziskovanje družinskih patologij, ki so ga zanimale že v drami Menjava straže in gledališki kriminalni nadaljevanki Vranja vrata. V povsem novem besedilu ga poleg slovenske družinske celice zanimajo patološkost in senzacionalistična naravnanost sodobnih medijev, hrepenenje po medijski prepoznavnosti, izgubljenost, brezperspektivnost oziroma skrajna ambicioznost generacije Y in drugi najsodobnejši obrazi slovenskega vsakdana.

Drugi del sezone 2018/2019 bomo začeli s trilogijo na Škotskem živeče avtorice Zinnie Harris: januarja bo premiera prve slovenske uprizoritve drame Ta nesrečni rod v režiji Ivane Djilas. Besedilo je prevedla Tina Mahkota. Če se edina ohranjena trilogija iz antičnih časov – Ajshilova Oresteja, sicer zelo temačen portret Tantalovega rodu – vrti okoli človeške, večinoma moške objestnosti in napuha, se Harrisova posveti predvsem ženskam te od bogov preklete rodbine. Na vozu nesrečne rodbine nas popelje v labirint temne strani človeške psihe, ki se v tisočletjih, ki so minila od časa starih Grkov, ni kaj dosti spremenila.

Edino letošnje klasično besedilo, Molièrova komedija Tartuffe, se v to sezono umešča po zaslugi svoje aktualnosti in jo bomo na velikem odru videli marca 2019. Mladi režiser Tin Grabnar se bo lotil besedila v prevodu Otona Župančiča. V Tartuffu je Molière neusmiljeno obračunal s hipokrizijo cerkvenih in dvornih dostojanstvenikov, pa tudi z naivnostjo in lahkovernostjo verujočih podložnikov. Nakopal si je neodpustljive zamere, saj so se mnogi v igri prepoznali. Igra je bila nekaj let prepovedana in vrstili so se celo pozivi, naj komediografa sežgejo na grmadi. Da ta žlahtna mojstrovina, ki je nastala že pred toliko stoletji, nagovarja tudi nas, nedvomno priča o univerzalnosti njenega temeljnega konflikta.

Repertoar na velikem odru bomo aprila 2019 sklenili z mjuziklom. Tokrat se bo s postavitvijo tega žanra srečal režiser Aleksandar Popovski. Čudaška in srhljiva, vendar tudi nadvse zabavna družina Addams se je prvič pojavila v stripu, ki ga je ameriški risar Charles Addams leta 1938 začel objavljati v tedniku The New Yorker. Avtor stripa si je Addamsove zamislil kot satirično nasprotje ameriškega ideala družine 20. stoletja. Znani stripovski liki so v šestdesetih letih 20. stoletja nastopili tudi v priljubljeni televizijski seriji. Najbolj pa so zasloveli v dveh filmih Barryja Sonnenfelda z začetka devetdesetih let. Mjuzikel, ki je nastal v soavtorstvu (Marshall Brickman, Rick Elice, Andrew Lippa), je bil na Broadwayu krstno uprizorjen aprila 2010, leta 2017 so ga uprizorili tudi na edinburškem gledališkem festivalu, marca 2019 pa bodo Addamsovi v prevodu Andreja Rozmana – Roze zaživeli tudi na velikem odru MGL.

Prva slovenska uprizoritev na Mali sceni Gloria v prevodu Valerije Cokan bo premierno uprizorjena oktobra 2017. Ta uprizoritev bo uvedla repertoarno posebnost Male scene: »dramski igralci – režiserji«. Režijo je direktorica zaupala Branku Šturbeju. V tej bridki satiri na račun medijev in pojava novodobne slave nas Branden Jacobs-Jenkins, bivši novinar prestižne revije New Yorker, prestavi v leto 2010, ko so tiskanim medijem začele naglo upadati naklade in ko je postalo jasno, da bo to nepovratno spodjedlo moč sedme sile in s tem spremenilo družbena razmerja. Jacobs-Jenkins se je s tem besedilom, v katerem spretno spaja satiro s trilerjem, povzpel med najprodornejše sodobne ameriške dramatike. V Glorii je kot predstavnik mlajše generacije kritičen do neumornega pehanja za uspehom, razosebljanja sodobnih delovnih okolij in vzpona dobe narcisizma, v kateri se vsak trudi prodati zgodbo svojega življenja ali vsaj ujeti minuto slave – četudi na račun drugega.

Novembrska novost Male scene bo premiera drame Pogrešana v režiji Nataše Barbare Gračner. Besedilo za prvo slovensko uprizoritev je prevedel Andrej E. Skubic. Dramski prvenec mlade in perspektivne ameriške igralke, režiserke in dramatičarke Nikole Beckwith, ki ga je priredila v nagrajeni filmski scenarij, po katerem je sama zrežirala tudi film, se ne ukvarja samo s psihološkimi profili žrtve, storilca in vseh, ki trpijo ob tragičnem izginotju, ampak se tudi sprašuje, koliko je vsak od nas ujetnik lastne družine.

Leto 2018 bomo na Mali sceni zaključili z decembrsko premiero komedije Odhodi vlakov v prevodu Tatjane Jamnik. Režijo bo prevzel stari znanec Male scene Primož Ekart. K pisanju neskončno zabavne, a vendar tudi trpke komedije Odhodi vlakov je Petra Zelenko spodbudila bulvarka Michaela Frayna Kitajci – enodejanka za dva igralca, ki z vratolomno hitrostjo s pomočjo treh vrat in s številnimi preoblekami prehajata iz vloge v vlogo in tako oblikujeta kar sedem likov (pet od njih se tudi dejansko pojavi na odru). Zelenka pa se, tako kot Frayn v igri Hrup za odrom, ne posveča samo dogajanju na odru, ampak še posebej rad razkriva dogajanje za njim. Odhodi vlakov so sicer napisani v maniri situacijske komike, a določene nenavadnosti že od samega začetka nakazujejo, da se za vsem skupaj skriva še nekaj.

Četudi sodi med bolj uveljavljene sodobne nemške dramatičarke, smo Theresio Walser v slovenskem gledališkem prostoru doslej poznali le po delu King Kongove hčerke. Tokrat bomo črno komedijo Taka sem kot vi, rada imam jabolka v slovenski praizvedbi doživeli aprila 2019 na Mali sceni v režiji Borisa Ostana in prevodu Milana Štefeta. Za naslov drame, ki predstavi soproge treh nekdanjih diktatorjev in njihovega simultanega prevajalca Gottfrieda, naj bi si Walserjeva cinično izposodila citat nekdanjega libijskega voditelja Omarja Moamerja el Gadafija. Igro odlikujejo lucidno poigravanje z dejstvi iz polpretekle zgodovine, jedek smisel za ironijo in humor ter angažirano opozarjanje na človeško neobčutljivost vladajočih elit.

Repertoar Male scene zaključujemo konec aprila 2019 s krstno uprizoritvijo mlade avtorice Ize Strehar, ki je na 27. festivalu Dnevi komedije v Celju prejela žlahtno komedijsko pero. Dramsko besedilo Izkoristi me in zavrzi nastaja kot del novega programa, imenovanega rezidenčno avtorstvo MGL. Mladi slovenski dramatiki pišejo besedila v dialogu z režiserjem, dramaturgom in drugimi člani ustvarjalne skupine bodoče uprizoritve. Nastajanje dramskega besedila je ciljno usmerjeno, dramatik pa kot avtor vpet v uprizoritveni proces, ki se začne že pred prvo vajo. Zgodba Streharjeve, v kateri bomo spoznali pet mladih odraslih, raziskuje, kako zelo nevarna je lahko igra intime – sploh če si neizkušen, ranljiv in zmeden glede svojih osebnih načel. Kdor ne zna prevzemati moralne odgovornosti do sočloveka, je ne bi smel igrati. Režijsko taktirko bo prevzel Gregor Gruden.

Vsebinska predstavitev sezone je v omenjenem MGL-jevem sporočilu za javnost s tem končana. O osmih različnih abonmajih in načrtu knjižnih izdaj v programu Knižnice MGL, ki ga pripravlja urednica Petra Pogorevc, pa kaj več v katerem od prihodnjih prispevkov, ki jih, tako kot sem pripravil tega, za prihodnje poletne dni in tedne načrtujem Andrej Pengov. V prispevku uporabljene fotografije so delo Mareta Vavpotiča.

Z vprašanji ene od novinarskih kolegic in avtorja te oddaje je bila vsebinska predstavitev sezone MGL, ki so jo, kot rečeno, ob koncu maja pripravili na Mali sceni, se je ta, tokrat dinamičen, pregleden in hkrati lapidaren dogodek tudi končal. O osmih različnih abonmajih in načrtu knjižnih izdaj v programu Knižnice MGL, ki ga pripravlja urednica Petra Pogorevc, pa kaj več v katerem od prihodnjih prispevkov, ki jih, tako kot sem v pričakovanju nove sezone pripravil tega, za prihodnje poletne dni in tedne, načrtujem Andrej Pengov. V prispevku uporabljene fotografije so delo Mareta Vavpotiča.

Za zaključek pa naj spomnimo, da so se oni ponedeljek, 18. junija, ob 18. uri v MGL zbrali na zadnji ponovitvi mjuzikla Trač v minuli sezoni. Predstava je bila dobrodelna: izkupiček od prodanih vstopnic so namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije, natančneje za humanitarni program Pomežik soncu. Večer so torej posvetili spominu na pred letom dni tragično umrlega Gašperja Tiča in ob tem predstavili natečaj za najboljša libretistična dela. Zmagovalca bodo predstavili čez nekaj manj kot leto dni, točneje 18. junija 2019.

Ni v navadi, da bi mediji poobjavljali zahvale, kot so jo v MGL priobčili na koncu v tem zapisu navedenega sporočila za javnost. Ampak pri nas, v uredništvu Radia KAOS imamo morda nekaj malega razlogov, da to postorimo. Vsaj zaradi nekaterih, ki so v tej Zahvali navedeni. Podrobosti so na naši spletni strani… Takole pa so še zapisali v sporočilu za javnost: V iztekajoči se sezoni, se za sodelovanje še posebej zahvaljujemo pokrovitelju našega gledališča, podjetju Petrol, in drugim partnerjem: Zavarovalnici Triglav, podjetju Medis, Slovenskim železnicam ter slaščičarni Čopomana in podjetju Pernod Ricard Slovenia, ki sta vso sezono skrbela za dobro vzdušje na premierah. Sodelovanja se veselimo tudi v prihodnje.

Vzgoja srca za novo sezono MGL. Vzgoja srca za novo sezono MGL. Vzgoja srca za novo sezono MGL. Vzgoja srca za novo sezono MGL. Vzgoja srca za novo sezono MGL.

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *