Zanimive dirke, dobro razpoloženje navkljub megli in srčni blagoslov kasačev

Škofu dr. Antonu Jamniku so že lani obljubili da ga bodo od škofije do stadiona na blagoslov konj peljali s kočijo. Letos so obljubo ponovili. Morda jih prihodnje leto na Štefanovo preseneti sneg, tako da se bo obljubo znova prestavilo…

Na praznično soboto se je kljub sprva nenavadno prhki in do polovice tekmovanja vztrajni megli na hipodromu v Stožicah ob napovedani uri začelo tekmovalno in družabno proslavljanje državnega praznika – Dneva samostojnosti in enotnosti ter Svetega Štefana god. Štefanovo je pravzaprav prvo povod za dogodek, ki bo, še posebej, če bodo zime na ta dan dlje časa ostale brez snega, ostalo kasaški praznik v Stožicah. Zakaj je ta dan tudi priložnost za blagoslov konj, je po končanem tekmovanju in neposredno pred žegnanjem tokrat ne tako številnim obiskovalcem, kot jih ponavadi pride na kasaške tekme v Stožice pojasnil povezovalec prireditve zdaj že legendarni Branko Hrga. Iz njegovega nastopa povzemamo nekaj najpomembnejših poudarkov. Sveti Štefan je bil je prvi krščanski mučenec in eden sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu. Leta 34 našega štetja so ga zaradi oznanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem. Blagoslov je izšel iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresli po domu, vrtu in njivi. Na njivo pa so hodili s konji, saj so verjeli, da se bo tisti, ki bo prvi potresel sol po njivi, veselil bogate letine pridelkov. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji.

Za tokrat manjši obisk hipodroma najbrž ne gre kriviti napovedovanih – na kasaških dirkah že običajih stav, ki jih potem ni bilo, niti ne tokrat nadvse uspešno izvedenega »on line« neposrednega internetnega prenosa, ko je bilo dogodek mogoče udobno spremljati na domačem računalniku ali za praznično obloženo mizo ali pa županove odsotnosti zaradi obolelega grla… Sonce, ki se je skrivalo nad vlažno in zoprno meglo, je zares posijalo šele, ko smo vstopili že v krepko zadnjo uro dogodka. Megla, vlaga in celo rahla zmrzal v ranih urah so bili zagotovo ključni krivci manjšega odziva publike.

Voznikov sulkijev, torej tekmovalcev in konj – ne le slovenskega rodu – je bilo zavidanja vredno število – okrog 40 grl, ne da bi pri tem šteli njihovih spremljevalcev. Tekme so bile kljub nemajhnemu številu izrečenih kazni in nekaj ponovljenimi starti, vsekakor srčne in športne v pravem pomenu besede. V četrti, najmočnejši dirki so slavili gostitelji iz Stožic, peta pa je bila pravzaprav revija francoskih kobil – lepih in hitrih. Zanimivih iz več zornih kotov. Vse tekmovalne podrobnosti so na voljo na spletni strani slovenske kasaške centrale.

Ko je prišel na vrsto blagoslov konj pa je sonce že tako močno – če malo pretiravamo – »žgalo«, da si je naslovni škof dr. Anton Jamnik zaželel, da bi bil kar v kratkih rokavih. Žegen je izvedel sproščeno, v ponos lastnikom in tekmovalcem, v sitnobo konjem, ki svete vode praviloma niso bili preveč veseli in v zabavo gledalcem. Da je možakar pravi božji odposlanec in hkrati ljudski človek, poln energije in humorja, so lahko kaj hitro opazili tudi manj zavzeto verujoči in celo tisti, za katere je Štefanovo predvsem slikovito ljudsko izročilo.

Mimogrede – blagoslov konj ob godovanju sv. Štefana prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji, na slovenskih tleh pa so ga naši predniki na Dolenjskem uveljavili pred več kot štirimi stoletji. O njem je pisal tudi Valvasor, ko je poročal o praznovanju v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem, v Dolenji vasi pri Šentjerneju pa ga opravljajo že več kot 170 let.

Za Radio KAOS je bil na hipodromu v Stožicah – Andrej Pengov.