Zavednonezavedno bo na odru Mini teatra znova v nedeljo, 17. aprila

Rok Vihar: Predstava Zavednonezavedno je za dva igralca izjemno naporna, vendar hkrati z izjemno očiščevalna. Med predstavo se razblinijo vse temne sile in na koncu si svetel, čist. Milan Štefe: Ustvarjanje predstave s slovenskim besedilom je vsekakor neke vrste posebni privilegij, čeprav je včasih sprva krhek občutek zaupanja vanj, posebej ko gre za praizvedbe. Dr. Boris A. Novak: Zavednonezavedno je predstava, ki se človeka globoko dotakne. , z odlično, precizno napisanim besedilom… z veliko strastjo, s širokim registrom izraznih sredstev odigrana predstava obeh igralcev…, v odlični režiji Mareta Bulca, ki vrhunec doseže - povsem scensko - v prizoru, ko so rekviziti razmetani po tleh.

V programu Radia KAOS smo pred dnevi že govorili o izjemni predstavi Zavednonezavedno, režiserja Mareta Bulca, dramatičarke Dragice Potočnjak in dramaturga Matjaža Mariniča. Predstavo je bilo mogoče videti tako v Mini teatru v Ljubljani kot Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah, saj je tamkajšnji Parnas koproducent predstave.

Na premieri na Križevniški, ki je bila hkrati tudi krstna predstava in – ne zamerite mojemu navdušenju, če s posebnim poudarkom rečem tudi – svetovna premiera, je bila tudi ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. To dejstvo omenjam zato, ker sem imel občutek, da se gospa ministrica želi na ta način pokloniti Bulčevemu ustvarjanju, saj je po zapletih s Prešernovo proslavo in neodzivnosti predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada na vabilo državnozborskega odbora za kulturo, obvisel v zraku z nekakšno cenzurno zatohlostjo naphan oblak. Mareta Bulca smo v prispevku, ki smo ga objavili pred dnevi, v zvezi s tem tudi povprašati za komentar, pa je jasno sporočil, da je zanj stvar končana. Zagotovo pa še zdaleč in menim, da še dolgo ni in ne bo končana zgodbo s tem psihotrilerjem, ki bo v prihodnjih mesecih bržčas znova na sporedu tako v ljubljanskem Mini teatru kot v domžalskem Kulturnem domu v Parnasovi koprodukciji.

Po premieri v nedeljo, 28. februarja, smo oba glavna in hkrati edina igralca povabili k pogovoru za Radio KAOS. Najprej je bil to Rok Vihar, ki je ustvaril lik Nepacijenta, z imenom Filip ali pa morda Jošt. “Enkrat eden, drugič oba…”, kot pove Josipu, psihiatru, ko želi zvedeti za njegovo ime. Naš prvi sogovornik je bil Rok Vihar, ki je med drugim povedal, da je to izjemno naporna predstava. Med predstavo se mu razblinijo vse temne sile in ob poklonu se počuti svetel, razbremenjen,očiščen.

Naslov Zavednonezavedno odpira različne možnosti za interpretacijo. Če se opremo na besedilo in prispevke v gledališkem listu te predstave, je med drugim zanimiv citat, ki se sklicuje na psihoanalitika Freuda, ki pravi, da zavest obsega v slehernem trenutku le skromno vsebino, tako da se mora največji del tega, kar imenujemo zavestna vrednost, tako in tako najdlje nahajati v stanju latentnosti, torej v stanju psihične nezavednosti. Za razliko od Freuda Fromm trdi, da nezavedno ne obstaja, obstajajo le izkustva, ki se jih zavedamo, ali pa izkustva, ki se jih ne zavedamo. In za iskanje razlike ali morda potrditve do lastnih opažanj ob tej predstavi smo seveda govorili tudi z Milanom Štefetom, ki je oblikoval pretresljivo vlogo očeta, ki je zanemaril sina, vdovca, ki mu ni mar za nekdanjo ženo, za katero sploh ne ve, da je umrla, kaj šele, da bi kaj vedel kaj podrobnosti o sinovem življenju. A-ja, pa psihiater je tudi. Čeprav gre sprva za določeno mero skepse, je med drugim povedal Štefe v tem pogovoru, je nastajanje krstne predstave, pravzaprav praizvedbe s slovenskim besedilom, vsekakor privilegij.

Že pred dnevi smo omenili, da si je premiero na Križevniški ogledal tudi literat, prof. dr. Boris A. Novak. Predstava ga je povsem prevzela. Zavednonezavedno se ga je globoko dotaknila. Gre za odlično, precizno napisano besedilo, odigrano z veliko strastjo in širokim registrom izraznih sredstev obeh igralcev…, v odlični režiji Mareta Bulca. Vrhunec doseže – v prizoru, ko so rekviziti obstanejo prevrnjeni in razmetani po tleh ordinacije.

Nedelja, 28. februarja, večer, ko smo si ogledali to predstavo, je bil zadnji dan tedna in vikenda, ko je, ko je povedal tudi Boris A. Novak, Kotnikova ulica v Ljubljani nakazala, želim si, da ne napovedala, marsikaj, takega, kjer lahko gledališče in umetnost kaj hitro izgubita svoj smisel. Prinese pa mnogo snovi zanju. Verjamem, da še pravi trenutek, pravi čas in dovolj zgodaj. Ne prepozno…

Prispevek o predstavi Zavednonezavedno je za radio KAOS pripravil Andrej Pengov. V prispevku objavljene fotografije z vaj so delo mojstra Mihe Frasa.