Zgoščevanje in Zlata podlaga zla v Mestni galeriji Ljubljana

Dušan Zidar, akad. kipar, prof.: Naslov dela Zlata podlaga zla je utemeljen z delovanjem monetarnega sistema. Izhodišče, navdih je Spiro Mason našel v freski cerkve v Salamanci... ...Ko se umetnost ukvarja z refleksijo begunstva, genocida in podobno, naj bi nastopilo stanje, kot zapiše Adorno, ko »...po Auschwitzu poezija ni več mogoča...«, kar je sprožilo številne reakcije na tujem in tudi domačem literarnem okolju, saj se s poezijo (umetnostjo) človek šele uresničuje kot človek. Tako se je pokazalo tudi v zadnjih vojnah na Balkanu, predvsem med srbsko agresijo na Sarajevo.

S skupinsko kiparsko razstavo Zgoščevanje, ki so jo v Mestni galeriji Ljubljana odprli prvi februarski torek, nadaljujejo teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture. Kustos razstave Sarival Sosič se je, kot zapiše v razstavnem listu, odločil za izbor del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij. Na razstavi, ki si jo je moč ogledati vse do 25. marca, so na ogled dela Polone Demšar, Aleksandre Saške Gruden, Zorana Srdića Janežiča, Anžeta Jurkovška, Spira Masona, Mojce Smerdu, Jožefa Vrščaja in Tomaža Zarife.

Prostori Mestne galerije niso povsem klasično razstavišče; sestavljajo jih različno velike sobane, ki ne upoštevajo vedno pričakovan pogled z ustrezne razdalje, da bi bila vsa dela v celoti prepoznana in razumljena tako, kot so tudi idejno, teoretsko in materialno koncipirana. Pravzaprav je to od skulpture do skulpture različno. Nekatere, vsaj dve ali tri so take, kot da bi bil točno tisti prostor čakal prav nanje; tri od osmih pa so prav s prostorom zelo utesnjene, zgoščene. Če smo kustosa pravilno razumeli, te okoliščine niso vplivale na odločitev, da razstava nosi tako stisnjeni, zgoščeni naslov.

Ko utemeljuje izbor in naslov, kustos med drugim zapiše: … »Zgoščevanje je del materije in hkrati del ideje, ki jo skulpture z avtorsko vodenimi sistemi uresničujejo ter osmišljajo kot problemski sistem in hkrati estetski užitek. Ideja in prezentacija razstave Zgoščevanje izhajata iz koncepta o razmerjih med materijo, ki konstituira skulpture v njihovih notranjostih, in prostorsko zgostitvijo artefaktov v vizualno povednost.«… In doda, da umetnost priznavamo, ji verjamemo in še »…želimo si, da je prijetna ali manj prijetna igra; nikakor ni treba, da je koristna, temveč da sporoča in nam raznoliko dograjuje življenje in je v biti tudi izrazito intimna izkušnja…«
Če Meštrovićevo kiparstvo, ki si ga te dni lahko ogledamo v Mali galeriji Cankarjevega doma, sodi že v začetek modernizma, je pa sicer kiparska klasika, vidimo v MGLj nekaj, kar bi morda sodilo v »sodobno prakso«, pa še to zelo pogojno; Tu je razstavljenih kar nekaj stvaritev, ki sodijo v tako imenovano »predmetno kiparstvo«, kamor zlahka umestimo tudi postavitev Spira Masona. Zelo blizu smo opredelitvi, da gre za »instalacijo« v prostoru.

Kar sem na razstavi videl je seveda obsežnejše in zahtevnejše kot je ta poskus besedne odslikave v tej oddaji, zato smo se podrobneje pomudili zgolj ob delu Spira Masona… Dušan Zidar je vsekakor pravi sogovornik, da nam delo z naslovom Zlata podlaga zla, ki je eno od osmih razstavljenih na tej skupinski kiparski razstavi, podrobneje predstavi…
…V naravi je poskrbljeno za ravnovesje. Če plenilci poplenijo preveč, njihovi vrsti ali rodu zmanjka za preživettje. Človek pa pleni zaradi zla, ki nima nikakršne povezave z ohranjanjem človeštva. Zlo v človeku pa deluje skorajda neodvisno od njega samega, od naravnega gona za preživetje. Tega ne more uravnovestiti niti izum, ki mu rečemo človekove pravice. Tudi po Auschwitzu geslo »Nikoli več« ne deluje. Naslov dela Zlata podlaga zla je utemeljen z delovanjem monetarnega sistema. Izhodišče, navdih je Spiro Mason našel v freski cerkve v Salamanci. Nad čolnom je nebo ali pa morska gladina, opazovana iz globine morja, sredi čolna, na njegovem dnu pa je kodirano sporočilo dvoma, s spodnje strani dna pa nas nagovarja kodirano vprašanje, komu umetnik odgovarja za ponesrečeno estetizacijo žrtve. Ko se umetnost ukvarja z refleksijo begunstva, genocida in podobno, naj bi nastopilo stanje, kot zapiše Adorno »…po Auschwitzu poezija ni več mogoča…«, kar je sprožilo številne reakcije na tujem, npr. Becket in tudi domačem literarnem okolju, npr. Kocbek, češ, da se s poezijo človek šele uresničuje kot človek. Tako se je pokazalo tudi v zadnjih vojnah na Balkanu, predvsem med srbsko agresijo na Sarajevo. Postavitev skulpture Spira Masona pa v MGLj povsem zaživi, ko jo uspemo doživeti skupaj s performansom, posebej namenjenemu temu umetniškemu predmetnemu delu, ki je bil pripravljen skupaj s skupino Kva Kvačkaš, ki jo vodi Martina Kalinšek ter dveh prosilk za azil iz Irana Atefe Benrashid in Somaye Asadpor s sinom Ryanom. Vzpostavila so se trenutna razmerja zadrege, ko nekateri niso zaradi te situacije niso uspeli vstopiti v prostor Masonove instalacije. Četrtek, petnajstega februarja popoldne je vsekakor znova priložnost, da se ta instalacija z dogodkom, ki ne bo performans, bodo pa trije različni nivoji govora, pripovedi beguncev samih, skupine Kva Kvačkaš, ki se posebej dotika prav vprašanja vladavine monetarnosti in njenega zla in tretji del, ki se bo dotikal prav umetniške instalacije same.

V Mestni galeriji Ljubljana razstavlja torej osem kiparjev raznoterih avtopoetik, kot je v delu pogovora dejal Dušan Zidar; Oznaka »slog« je namreč kompleksnejša opredelitev, saj je le-ta opredeljen z manifestom ali ideologijo, časovno ali vsebinsko opredelitvijo ali zgodovinsko distanco. Avtopoetika je stvar bolj intimnega premišljevanja ali intimne opredelitve; v gledališču bi temu morda rekli »estetika«? To je govorica ustvarjalca, ki je podana v nekem določenem prostoru in času, iz česar se lahko razvije kak slog, vendar v delu Zlata podlaga zla, kipar Spiro Mason ne vidi kakih razpoznavnih slogovnih opredelitev.

Po mnenju Dušana Zidarja je Sarival Sosič kustos, ki sistematično in konceptualno pretehtano pripravlja kiparske razstave pod različnimi naslovi; poudarja tudi, da je pri opredeljevanju naloge zelo odprt in slehernemu ustvarjalcu ponuja veliko manevrskega prostora. Ta razstava ima sporočila in kvalitete, zaradi katerih je kipar Spiro Mason zelo vesel, da je zraven.

Naj za konec omenimo tudi, da so ob jutrišnjem popoldanskem (ob 17.h) vodstvu po razstavi z akademskim kiparjem Dušanom Zidarjem na programu tudi vodenja v torek, 20. februarja, z akademskim kiparjem Tomažem Zarifo, vodenje bo tudi v torek, 6. marca z akademskim kiparjem Zoranom Srdićem Janežičem in v četrtek, 22. marca s kustosom razstave Sarivalom Sosičem, ki bo sodeloval pri vseh navedenih vodenih ogledih. Vodsta po razstavi so vsakokrat napovedana za ob petih popoldne (17.h).

Kiparsko razstavo Zgoščevanje sem si za Radio KAOS v Mestni galeriji Ljubljana ogledal Andrej Pengov. O njej ter posebej o delu Zlata podlaga zla, kiparja Spira Masona, sem se pogovarjal z rednim prof. akad. kiparjem Dušanom Zidarjem.

Zgoščevanje in Zlata podlaga zla v Mestni galeriji Ljubljana Zgoščevanje in Zlata podlaga zla v Mestni galeriji Ljubljana Zgoščevanje in Zlata podlaga zla v Mestni galeriji Ljubljana Zgoščevanje in Zlata podlaga zla v Mestni galeriji Ljubljana Zgoščevanje in Zlata podlaga zla v Mestni galeriji Ljubljana

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *