Zimski sončev obrat v MGL na Mali sceni; Uspešna premiera, navdušenje tudi v Trstu.

Eva Mahkovic, dramaturginja: To delo uprizarjamo tako rekoč takoj po nastanku, ker zelo natančno opisuje stanje v privilegirani družbi, kar Evropa v razmerjih do ostalega sveta zagotovo je. Opozarja na stanje duha nasploh in na politično okolje, v katerem tudi na najvišjih ravneh narašča skrajni konservativizem. Juš A. Zidar, režiser: Pred vsakim dramskim besedilom se počitim nevednega, neumnega... Dramaturginji Evi Mahkovic sem pojasnil svoje poglede in z njo preveril njihovo utemeljenost. Povsem sva se ujela. Zelo nam je pomagala. Predvsem meni. Verjamem in zaupam ji in zdi se mi, da se to v predstavi vidi, občuti. Jaka Lah, upodobil je lik Konrada: Super je, da imamo pri tej uprizoritvi dramaturginjo Evo Mahkovic, ki zna izjemno dobro začutiti režiserja, njegovo poetiko in estetiko. Vse to deluje izjemno pozitivno na celotno ekipo in na učinek predstave. Živa Selan, to je bil njej prvi javni nastop, je ustvarila lika Marie in Naomi: Vlogi sta mi popolnoma »sedli«. S prva sem ju sprejela zadržano, s strahom, s pomočjo sijajne ekipe sem se sprostila in odlično vživela v zgodbo in predstavo. Nora ekipa, res...

Mestno gledališče ljubljansko je v nedeljo sklenilo tako rekoč desetdnevno gostovanje v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu z dramo sodobnega nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga Zimski sončev obrat. Po uspešni in odmevni premieri predzadnji novemberski petek v Ljubljani so bile še pred gostovanjem v Trstu na domačem odru še štiri ponovitve. Ta gledališka igra je namreč nastala kot koprodukcija s slovenskimi gledališčniki v Trstu.

Schimmelpfenniga, katerega pero in puščice, se pravi avtorska sporočila, ki včasih mejijo na manifest, so značilno usmerjena v in zoper meščansko presedanje z udobnega naslanjača v uporniško pozo zoper neoliberalni kapitalizem in odseve različnih tiranij, najpogosteje nacističnih in fašističnih. Zimski sončev obrat je njegovo prvo besedilo, uprizarjano v MGL, slovensko občinstvo pa ga je že »srečevalo« ob v Sloveniji že uprizorjenih besedilih Arabska noč, Ženska od prej, Push up 1–3, Predtem/Potem in Zlati zmaj. Drmaturginja predstave Eva Mahkovic pravi, da so ponosni, da so zelo kmalu po nemški praizvedbi oktobra 2015 za uprizoritev pri nas pridobili to delo in pritrjuje mnenju, da je to avtor, ki vsekakor sodi med najprodornejše sodobne evropske dramske pisce .

O čem torej govori ta drama? Dogajanje je postavljeno v, kot zapišejo v gledaliških gradivih, sorazmerno razkošno berlinsko stanovanje, kjer živita filmska ustvarjalka Bettina ter sociolog, zgodovinar in pisatelj Albert, ki je napisal že nič koliko knjig o diktatorskih režimih, tudi o najkrutejšem nemškem. Ta dva sta nadpovprečno izobražen, inteligenten, kreativen in duhovit par z izbranim okusom in dobrima službama ter hčerko Marie. Njuno nezadovoljstvo, razdražljivost in nemir ju žene v tolažbo z vinom in tabletami. Ne marata konservativcev. Pred Božičem ju je obiskala ženina mati Corinna, ki nekako ni več s tega sveta in bo najbrž tudi zato ostala na obisku dlje, kot traja praznovanje. S tem ju spravi v zadrego, saj imajo za Silvestrovo povabljene druge goste. Na vratih se kakor z neba pojavi neki Rudolf, ki ga je Corinna srečala na vlaku in ga kar sama, brez dogovora z njenimi, povabila na obisk k Bettini. Rudolf je zdravnik, pred kratkim se je vrnil iz Paragvaja, je potomec prebeglih nacistov, goreč antisemit, a odlično oblvada klavir.

Dramatikova izbira likov in zgodba sama sta bili, ob avtorjevih številnih napotkih za uprizoritev za režiserja zahteven zalogaj, še posebej, ker je bila to sploh druga Zidarjeva režija kake javne uprizoritve. O tem kako je bral in razumel to delo, je pripovedoval na novinarski konferenci dan ali dva pred ljubljansko premiero.

Predstava je bila dobro sprejeta. Tudi zaradi nastopov in kreacij celotne zasedbe. Izkušeni, uveljavljeni in nagrajevani igralci in igralka Judita Zidar, Jure Heningman, Boris Ostan in Jaka Lah so nastopili tako, kot od njih vselej pričakujemo, popolno torej in prepričljivo, sta pa zanesljivo presenetili obe gostujoči igralki Maruša Majer in mlada Živa Selan. Če je imel Juš A. Zidar zahtevno delo, kot smo že zapisali (povedali), delo, ki ga je presenetljivo dobro opravil in težavnost z zapovedanimi in v besedilu govorjenimi didaskalijami učinkovito rešil, kot bi to bržčas težko storili tudi režiserji z več odrske kilometrine, je scena ob nekaterih dobrih rešitvah ponujala preveč ugank. Če rastavljene poslikane oz. okrvavljene majice Albertovega prijatelja Konrada, ki naj bi bil med drugim prikrivana in neizživeta strast njegove soproge Bettine sicer delujejo dekorativno, odstopajo od vsebine tistega dela besedila, ki se nanaša na slikarsko izjemnost mojstra s čopičem in za večino gledalcev najbrž ostajajo uganka. Čopič, ja čopič pa jim pride prav tudi kot rekvizit za različne namene in opozorila. Nevsiljivo in domiselno…

Neposredno po premieri smo se pogovarjali z dvema igralkama, enim igralcem in režiserjem. Najprej z Živo Selan, ki kot gostja v tem gledališču in sploh prvič na javni predstavi samozavestno in v zanjo presenetljivo vključujoče, kot da ima za sabo vsaj že ducat vlog, nastopa v dveh vlogah Naomi in Marie in potem še z Marušo Majer, v MGL tudi gostujočo igralko, ki je ustvarila prepričljiv, zelo realističen lik Bettine, Albertove soproge. Kot da bi jo srečevali vsak dan kje blizu nas…

Za Jako Laha se nam je po premierni postavitvi zdelo, kot da bi bila vloga Konrada pisana samo zanj. Vesel je bil izjemnega skupinskega dela in sijajnega prispevka vseh, navdušila pa sta ga oba mlada sodelavcv ekipi. Živa Selan in režiserja Juša A. Zidarja. Neprecenjliv pa je soustvarjalni prispevek dramturginje Eve Mahkovic. V vlogi Konrada kot alternacija nastopa tudi gostujoči Tadej Pišek. Režiser Juš A. Zidar pravi, da Schimmelpfennig z Zimskim sončevim obratom, ki se Zemlji zgodi malo pred Božičem, opozarja na nevarnosti naše notranje otopelosti tudi do skrajnosti, ki jih producirajo zvečine desno orientirane družbene in politične strukture. Zagotavlja, da bo Sveti večer pričakal doma, sam, zunaj prevladujočih malomeščanskih navad, tudi zato, da ruši neko boržuazno konvencijo, prevladujočo konvencijo katoliške kulture.

Ob že omenjanih soustvarjalcih te Schimmelpfennigove drame, ki kljub avtorjevi slavi ter sporočilnosti in moči, kot so jo prepoznali v MGL in v ekipi te predstave, ne deluje kaj posebej presenetljivo ali morda celo zelo privlačno, je pa to povsem korekten dramski tekst tega časa s pomembnimi opzorili na razvodenele salonske kvazi-uporne intelektualce sodobne srednje evropske družbe, so jo igralsko mojstrsko soustvarili tudi Corinnoa, ki si želi bolj odrasle moške nakladške družbe, magari če je z vlaka, ki jo do podrobnosti izdelano igra Judita Zidar, Albert, zmedeni v svetu svojih intelektualizmov a natančen v naloženi mu igri, za kar poskrbi Jure Henigman in Rudolf, prišlek z vlaka in pianist, ki slabo voljo domačih ob njegovem vsiljivem vstopu v predpraznično družinsko zdolgočaseno idilo prežene s Chopinovim Nokturnom, op. 9, št. 2. Po videnem in občutenem si ga težko predstavljamo drugače kot ga je ustvaril Boris Ostan.

Prevajalka je Urška Brodar, scenografka in oblikovalka svetlobe Petra Veber
kostumografka Mateja Fajt, avtor glasbe in korepetitor pa Branko Rožman. Lektor je bil Martin Vrtačnik, študijsko pa je kot asistentka režiserja sodelovala tudi Maša Pelko.

Predstava je bila pri ljubljanskem občinstvu zelo dobro sprejeta, tržaško publiko pa so navdušili. Zimski sončev obrat si bo od sredine decembra do zadnjega petka v letu mogoče ogledati še štirikrat na Mali sceni MGL. Znova tudi nocoj.

Na novinasrki konferenci in na premieri v Mestnem gledakišču ljubljanskem sem za radio KAOS bil Andrej Pengov. V prispevku uporabljene fotografije so delo Petra Giodanija.