Božji delec… Z dramatiko absurda do bozona in nove slovenske komorne opere

Pavel Mihelčič, skladatelj: Vsi instrumenti so tolkalni, vseh skupaj jih je prek 50, zbrani so v štiri baterije, skupine, igrajo jih trije tolkalni virtuozi in ena virtuozinja. Za opero, kot je Božji delec, je nadvse pomembno, kdo jo bo izvajal, zato smo angažirali sijajne pevce in tolkaliste ter odlično režiserko in scenografa, druge sodelavce in koproducente. Želeli bi si več možnosti za ponovitve te izvirne slovenske komorne operne črne komedije za tri igralce in tri privide. Milan Dekleva, pisatelj in pesnik, avtor libreta: Od nekdaj me zanimajo trki realnega, banalnega in metafizičnega. In ta operna črna komedija ali komedija absurda me je nadvse osrečila, ker vem, da je Mihelčičeva glasba natanko taka, kot jo to besedilo zahteva. Srečanje s Pavlom Mihelčičem je ena lepših stvari, ki so se mi zgodile v življenju.

Po motivu enodejanke Čarobna noč Sławomirja Mrožka, cepljene na verz Williama Shakespeara je tik pred krstno uprizoritvijo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma komorna opera Božji delec; Avtor libreta je Milan Dekleva, glasbe pa Pavel Mihelčič.

Od kod sploh ideja za komorno opero Božji delec, ki so jo podnaslovili kot Operno črno komedijo za tri igralce in tri privide? O tem je na predstavitvi pripovedoval Pavel Mihelčič, ki je že pred 40 leti načrtoval komorno opero Čarobna noč, katere skladanje je opustil po približno 20 odstokih napisanega; predlani pa sta se na Slovenskem knjižnem sejmu srečala s pisateljem in pesnikom Milanom Deklevo, poznala sta se seveda že od prej, pa je beseda dala besedo in Dekleva se je lotil pisanja besedila, ki s Čarobno nočjo ni imelo veliko skupnega. Vendar, kot pove prof. Mihelčič, da ko je začel brati ta libreto, so mu mravljinci kar zagomazeli po telesu.
Prva težava, ki se je pojavila ob razmišljanju kako do izvedbe, se je razrešila v pogovoru s Katjo Konvalinka in njenim Slovenskim komorim glasbenim gledališčem. Kaj hitro so sestavili zasedbo, ki je, tako Mihelčič, ključna za uprizoritev takega glasbenega dela. Po treh mesecih intenzivnega dela je bila skladba dokončana. Glavna vloga je pripadla sopranu Angele, tudi angela, nekakšnega vilinskega bitja, kot jo je opisoval skladatelj.

Milan Dekleva, prevzet z Mihelčičevo glasbo, pa je zgodbo o nastajanju Božjega delca doživljal z navdušenjem tudi zaradi izkušnje v Cernu.

Uprizarjanje Božjega delca na odru Štihove dvorane je bil poseben izziv tudi za mlado slovensko režiserko, ki živi v Bologni in je diplomantka Operne akadenije v Veroni, Evo Hribernik. Pravi, da se je predano lotila postavljanja te po eni strani izjemno zahtevne glasbene predstave tudi zato, ker ni veliko priložnosti za nastajanja in uprizoritve novih izvirnih, slovenskih opernih del, pa tudi, ker gre za celovito literarno in glasbeno stvaritev.

Kako pa sta to skrivnost in posebnost razumela in sprejela vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča in protagonistka glavne in hkrati edine ženske vloge Angele, sopranistka Katja Konvalinka in basbaritonist Janko Volčanšek, ki nastopa v vlogi enega od dveh zaljubljenih znanstvenikov Amona?

Scenografu Jaru Ješetu je bila naložena zahtevna naloga kako oblikovati prostor, postavljen v obliki amfiteatra, ki že sam po sebi daje vtis nečesa kozmičnega in hkrati zagotoviti ustrezno pojavnost in slišnost solistov ter ustrezno nadzorovan zvok in doseg tolkal.

Poleg v tem prispevku že predstavljenih ustvarjalcev nove slovenske komorne opere Božji delec je treba omeniti tudi solista baritonista Darka Vidica, ki nastopa v vlogi drugega znanstvenika Joseja, dirigentko Jerico Gregorc Bukovec, zasedbo Slovenski tolkalni project z Barbaro Kresnik, Tomažem Lojenom, Matevžom Bajdetom in Francijem Krevhom; za masko in frizure je poskrbela Neža Dežman.

Za sklep tega prispevka pa še naše vprašanje, zastavljeno prav ob koncu predstavitve nove slovenske opere Božji delec. Podrobnosti so v odgovoru avtorja libreta Milana Dekleve. Bil je v Cernu in prevzelo ga je. Kaj bolj kot znanost…? Samo še umetnost!

Kot producenti se podpisujejo Katja Konvalinka, SKGG, Staša Mihelčič, CD in Franci Krevh, StoP,v sodelovanju s festivalom Unicum, donator je SNG Opera in balet Ljubljana, projekt je podprla Mestna občina Ljubljana. Premiera je v torek, ponovitev, zaenkrat tudi edina, pa v sredo zvečer.

In še podpis avtorja prispevka: za Radio KAOS – Andrej Pengov.