Delo v EK je (bila) izjemna izkušnja; Ključni cilj je evropski mir.

Mag. Violeta Bulc, komisarka za mobilnost in promet v Junckerjevi EK: Odločitve na ravni Evropske unije nastajajo na več ravneh in iskanje rešitev poteka na politični, strokovni in znova na politični ravni z angažiranjem strokovnjakov za posamezna področja, agencij, direktoratov, šefov kabinetov, komisarjev, komisije, sveta in parlamenta. Demokracija je draga in postopki trajajo… Vendar: ali je še kaj pomembnejšega, kot je mir, ki je glavni cilj te povezave in življenje samo, ki ga sproti razvijamo, gradimo in se pri tem učimo strpnosti, razumevanja in se tudi tako usposabljamo za trajnostne rešitve, ki ustrezajo večini prebivalstva.

Spoštovane gospe, ceneni gospodje, Radiu KAOS se je predzadnji novembrski petek 2019, ponudila priložnost za pogovor s komisarko Evropske komisije iz Slovenije gospo mag. Violeto Bulc.  

Tudi če preskočimo aktualne okoliščine, ki so se ven in ven pletle in zapletale ob vzpostavljanju nove sestave EK, kar je sprožalo podaljševanje mandata in s tem odgovornosti prek (doslej formalno) predvidenega trajanja te komisije, so novi komisarji in njihova šefinja Ursula von der Leyen s prvim decembrskim dnem končno prevzeli vodenje EU.

Komisarka iz Slovenije, gospa Violeta Bulc je bila v Junckerjevi sestavi EK odgovorna za mobilnost in promet in pet glavnih podpodročij. V pričujočem pogovoru smo jo spraševali predvsem o njenem pogledu na iztekajoči se mandat in po oceni minulih petih let pri vodenju njenega komisariata ter ekipe, v kateri je delovalo 1.700 zvečine vrhunskih strokovnjakov. Med drugim nas je zanimalo, kako so potekala usklajevanja in pospeševanja vseevropskih prometnih omrežij in spodbujanja čezmejnih prometnih povezav; še največ smo se zadržali pri železniških povezavah, tudi avtocestnih in zračnih, se pravi letalskih. In celo v vesolje smo posegli…

Prav ta pestrost in hitri razvoj ter uvajanje mobilnosti kot življenjskega principa, začenši z avtomatizacijo prometa so ključni dejavniki pri vzpostavljanju optimalnih povezav med različnimi načini prevoza, kot sta najprej železniški in potem še zračni promet. Zgodba zase je promet po morjih, jezerih in rekah… Do te mere, da je zanjo v tem pogovoru zmanjkalo časa. A za vesolje ga je nekaj vendarle ostalo. Zakaj že? Ker je ta brezmejnost posebna strast naše sogovornice. V pogovoru smo se dotaknili nekaterih konkretnih projektov – tudi v luči določanja prioritet ali pa diskriminacije, zapostavljanja pri nastajanju prometnih politik.

Poskušali smo poiskati odgovore kako opredeliti novi železniški sveženj in kaj vse (naj ali lahko) pomeni enotno evropsko nebo – tudi v luči brexita in tudi dogajanje, povezano z našo AA. Seveda se prometni varnost v EU in enotnim varnostnim standardom nismo izognili – pa tudi ne težavam pri opredeljevanju enotnega evropskega časa.  

Po evropskih cestah vozi dvesto petdeset milijonov osebnih vozil uporablja (zgolj) 90.000 km evropskih avtocest ali hitrih cest. To ne bi smela biti nikakršna težava; težava so koncentracije prometa in dejstvo, da je osebni avtomobil v Evropi uporabljan samo uro in pol na dan. Avto je torej izjemno draga naložba…

S posebno pozornostjo smo našo sogovornico poslušali o tem kaj je bilo in kaj je še treba narediti, da se bo promet umaknil z mesta enega od vodilnih onesnaževalcev okolja ter kakšna vlaganja so za to potrebna. V zadnjih štirih letih mandata donedavne komisarke mag. Bulc je bilo v evropskih promet investiranih preko 230 milijard evrov. Pomemben premik je bil storjen od lastniških k uporabniškim modelom mobilnosti. Ljubljana je s sistemom P+R eden od uspešnejših primerov dobrih praks.

Drugi finančni cikel, ki bo trajal vsaj do leta 2050, je intenzivno usmerjen v posodabljanje železniškega prevoza s hitrostmi od 180 do 220 km/h in celo do 300 km/h za potniški promet na vseh devetih evropskih železniških koridorjih. Ta cilj mora bito dosežen do leta 2030. Dva od teh koridorjev prečkata Slovenijo, izjema so seveda hriboviti predeli. Na razdaljah 500, 600 km je že po sedanjih izkušnjah, predvsem v Franciji, jasno, da se bodo ljudje odločali za vlak ne za letalo.

Pospešeno nastaja nov model arhitekture zračnega prometa, katere pomembni del je urbana mobilnost. V desetih letih bo skoraj vsa Evropa v lokalnih dosegih v zraku – z letečimi avtomobili, droni kot taksiji, ipd.

Od premislekov o uporabi lastniških podatkov brez posameznikove identifikacije se Evropa premika k reguliranju podatkov o uporabniških pravicah. Gre za povsem nov način razumevanja na globalni ravni kaj podatki so in njihove upo-rabe.

Razprava o ukinitvi ali spremembi menjavanja letnega in zimskega časa je doživela najbolj množičen odziv med prebivalstvom Evrope kot katera koli drugo vprašanje doslej. Odločitve so prestavljene v leto 2021. Zanimiv je bil tudi tisti del pogovora z gospo Violeto Bulc, ko sva govorila o načinu dela in odločanja v komisiji. Začela sva seveda s tistim, kar je poosebljal, predstavljal ali ilustriral, včasih tudi karikiral donedavni predsednik Jean Claude Juncker.

Ohranjanje miru je glavni cilj in namen EU in v tej smeri so vse tri njene glavne inštitucije tako komisija kot parlament delovale in svet delovale tudi v Juncekrjevem mandatu. Večja politizacija komisarjev in komisije bi bila napaka. Usklajevanje odločitev med njimi zahteva čas. In zanimivo je slišati, kako deluje, kako je deloval ta njihov komisarski kolidž (college), kolegij ter kako sijajno je funkcioniralo medresorsko sodelovanje in usklajevanje.

Seje komisije so bile sklicane ob deveti uri vsako sredo, pol ure pred tem so bili ob zajtrku sestanki političnih skupin, kjer se usklajujejo zadnja politična vprašanja. Seje vlade (komisije) so praviloma tematske in – razen izjemoma – ne trajajo dlje od dveh, treh ur. Potem sledi skupno kosilo za neformalne pogovore o odločitvah. Ob torkih zvečer so praviloma vsi komisarji v Bruslju, ne glede na to, na kakšnih poteh po Evropi ali v Svetu so v tistih dneh. Posebej zanimiv pa je postopek priprave odločitev. Nadvse pomembno vlogo imajo šefi komisarskih kabinetov. To so izjemno operativni ljudje, pravi menedžerji, ki usklajujejo vse obravnavane teme in postopke s strokovnimi službami in drugimi kabineti komisarjev pripravijo dokumente. V vsakem kabinetu je še po šest članov, ki s strokovnjaki za posamezna področja in ki ob petkih pripravijo, uskladijo in dogovorijo vsa gradiva za ponedeljkov sestanek šefov kabinetov. Šefi kabinetov se v glavnem ukvarjajo samo z odprtimi, še nerešenimi političnimi ali strokovnimi vprašanji. Če po tem ostane še kaj nerešenega, odprtega, kar pa je lahko pogost primer, ta vprašanja obravnavamo na sredinem sestanku komisarjev na seji EK torej. Tudi najpomembnejša kadrovska vprašanja. Vse odločitve so sprejete ob sredah, dokumente večinoma podpišejo komisarji, nekatere pa predsednik komisije.

Vesolje je »tiha strast« donedavne komisarke mag. Violete Bulc. To ni (bilo) njeno delovno področje a ga je pozorno spremljala tudi pri pripravi strateških dokumentov, kot je Strategija EU za vesolje. Vprašanj je vedno več, brez števila, na področjih kot so raziskovanje, podjetniške iniciative, regulacija satelitskih poti, vesoljski minerali, turistične odprave, smeti in predvsem kaos ker je skoraj vse, razen frekvenc, še neurejeno.

Kar nekaj časa smo v pogovoru namenili tudi prometni ureditvi slovenske prestolnice. Ljubljana je v zadnjih desetih letih naredila izjemne premike, je prepričana Violeta Bulc. Dobila je vse možne evropske nagrade, tudi na področju prometa. Prosili smo jih, naj se nekaj časa ne proglašajo, da bodo lahko nagrajeni še kje drugje… A vse še zdaleč ni postorjeno. Pravi trend je, da se mobilnost prilagaja posameznemu delu mesta in njegovim posebnostim. Ljubljana naj ne gradi razvoja prometa na avtomobilih, naj se osredotoči na možnosti rabe železnice in z državo uskladi glavne prometne tokove iz Maribora, Kranja, Kopra in Novega mesta. Slovenija je za prometno področje izrabila vsa razpoložljiva EU sredstva, zdaj mora iskati priložnosti v kohezijskih virih. To so sredstva, ki so bila določena že v prejšnjem mandatu EK in nanje nisem imela vpliva, zakaj pa so se namenjala tako kot so se, zvečine za telekomunikacije je pa stvar države.

Ob iskanju alternativnih goriv in pogonov je zdaj glavni EU projekt razvoj visoko sposobne in z lastnimi materiali grajene baterije za različne pogone v avtomobilski in drugih oblikah mobilnosti, da bo odvisnost od Kitajske čim manjša. Poseben problem je iskanje možnosti za shranjevanje električne in drugih alternativnih virov energije. Do leta 2030 bi morala biti ta vprašanja rešena, vprašanje druge zanke, to je zamenjave virov energije pa zahteva 25 do 30 let.

Komisarska izkušnja je bila za mag. Bulc tako na osebni kot na strokovni ravni izjemna. Dodobra je spoznala, kako veliki sistemi delujejo in kako izjemno vlogo ima politika, ki ne sme capljati za razvojem ampak ga mora soustvarjati. Ta spoznanja in izkušnje bi rada na neki način vrnila, ponudila domačemu okolju. Kje in kako, tega pa še ne ve… Želela bi opogumiti ljudi, da z vsemi različnostmi na sodelujoč, participativni način vstopajo v ta razvoj, ga sokreirajo in ga tako delajo trajnostnega. Politika je v tem smislu še precej zadaj.

Zanimiva je njena izkušnja z enakimi možnostmi (žensk) v prometu. Posebej pri voznicah tovornjakov. Spremenila se je kultura te dejavnosti, povečalo se je zadovoljstvo strank in delodajalcev, zgodilo se je manj nesreč, njihovi tovornjaki so porabili manj goriva, delovno okolje je bilo bolj čisto in moški kolegi so se »nalezli« take načina »tovornjakarstva« – vredno pozornega poslušanja, tam nekje v zadnjih desetih minutah tega intervjuja.

Kaj je njen največji dosežek, kaj kak opaznejši zdrs v petletnem mandatu komisarke? Velik uspeh je to, da je celotni Zahodni Balkan v prometnem smislu del EU in da je v Beogradu vzpostavljena pisarna s prvimi dvajsetimi ljudmi. Te države so tako defakto postale del enotnega evropskega trga. Kot politično vprašanje je vzpostavljena varnost v cestnem prometu, Več kot 25.000 mrtvih in prek 136.000 huje poškodovanih vsako leto na evropskih cestah je vsekakor razlog za več aktivnosti za varno infrastrukturo in ustrezno sodobno opremljenost vozil z ekosistemi in varnostnimi funkcijami. Potem so tu sporazumi z bližnjevzhodnimi in azijskimi državami, Kitajsko, Japonsko, ZDA, pa digitalizacija na področju potniškega prometa in logistike. Posebno zadovoljstvo pa je vzpostavljeno t.i. »pomorsko okno« po sistemu distribuiranih mrež, pravkar pa smo (v zadnjih dneh novembra) pred pogajanji na področju digitalizacije celotnega cestnega svežnja, ki bo moderniziral cestni promet in ki bo imel tudi močne socialne implikacije. Obžalujem pa, da nam ni uspela modernizacija aviacije in da še niso, tudi zaradi konflikta med Španijo in Veliko Britanijo realizirane že podpisane pogodbe.

Od vsega pa si bo mag. Violeta Bulc zapomnila ljudi. Bruseljske strukture imajo sijajne strokovnjake. V njenem resorju je bilo zaposlenih 1.700 izjemnih ljudi, ki so lahko dobro delovali tudi zaradi jasno zastavljenih in usklajenih političnih ciljev, ki jih je zagotavljala Junckerjeva komisija.

Obžaluje pa tudi dejstvo, da Slovenija nima več nacionalnega letalskega prevoznika, tudi zaradi zagotavljanja povezanosti Ljubljane in Bruslja, ki bo poslej zagotovo težja, bolj zapletena in dražja. Tudi za proračun…

Pogovor sem za Radio KAOS pripravil in realiziral Andrej Pengov, video posnetek je delo Filipa Vignjevića Cetinskega, ton, režija in postprodukcija pa Urške Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *