Dunsinane – prvo Greigovo besedilo uprizorjeno v Sloveniji; režija Aleksandar Popovski

Aleksandar Popovski: Evropska vzhodna politika je v tem zgodovinskem besedilu sijajno prikazana. To je izjemno dobro napisana politična drama, ki govori o prepoznavanju in priznavanju ali nepriznavanju kultur, jezikov in vrednost na teh evropskih prostorih. Matej Puc: On (Jure Heningman) je vojak. Jaz sem kralj. Rad imam meglo. Inspiriral me je Donald Trump. Silence: Ob tej predstavi je nastalo veliko glasbe. Ob fenomenalnem besedilu so bili najina največja inspiracija pogovori z režiserjem in glasovi igralcev.

Tokrat bomo govorili o Velikem odru MGL, na katerem bomo v soboto zvečer, torej na pred-predvečer kulturnega praznika, videli škotsko spektakularno in kraljevsko zgodbo dramatika Davida Greiga Dunsinane. Dogaja se globoko v keltski preteklosti, v zgodovini, ko so imeli glavno besedo klani danes več ali manj enotnega škotskega naroda, ko si skušajo – za razliko od takrat, zdaj brez mečev in ne da bi po nepotrebnem prelivali kri, priboriti neodvisnost. Neodvisnost od prevladujočih (avtohtonih) Anglosasov, Germanov, angleške in francoske rodovne, plemenske in plemiške mešanice – morda bi bilo bolje in v sodobnih razmerah točneje zapisati – preostalih Britancev. Priseljencev in emigrantov tu seveda ne preštevamo. Jih pa ni malo. Tudi zaradi dvesto in več letnega kolonizatorskega plenjenja in kultiviranja dobre tretjine sveta. Tudi o tem na nek poseben način govori ta drama. Na odru MGL pa sploh.

Skratka Greigova drama začenja tam, kjer se konča Shakespearov Macbeth: z zavzetjem škotskega gradu Dunsinane in z vstopom angleških enot na škotsko ozemlje, da bi postavile kralja po svoji meri in vzdrževale mir. Peace keeping Forces. Kje vse dandanašnji to slišimo?

Zakaj so se v glavnem ljubljanskem gledališču odločili za to zgodovinsko besedilo sodobnega avtorja? O tem je med drugim na četrtkovi novinarski konferenci govorila direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor. In tam kjer je Macbehta končal Shakespeare, torej v zavzetem gradu Dunsinane, nadaljuje Greig. Z njegovim besedilom se je, sprva plaho, potem pa z vso odločnostjo, spoprijela izjemna poznavalka škotske, velške, irske in angleške literature in dramatike prevajalka Tina Mahkota.

Dramaturginjo Evo Mahkovic pa je fascinirala še ena od značilnosti tega izjemnega besedila, namreč, da je to izjemno sodobno besedilo. Ne zgolj po vsebini. Tudi po obliki. Formalno je členjen na štiri izrazito razpoznavne dele, nekateri deli pa so napisani povsem odprto, tako da v celoti prepuščajo odločitev, kako jih postaviti na oder – ustvarjalcem prestave. Kraljica Gruach, ki jo igra Jana Zupančič, je vsekakor glavna oseba te Greigove zgodovinske politične drame. Ampak ključni junak, tudi anti-junak, ki se izkaže vendarle za bitje, sposobno čustev in nežnosti, je Siward, katerega lik je upodobil Jure Henigman. Siward je vojak, general, Malcolm pa politik. Novi škotski kralj. Njegov lik so zaupali Mateju Pucu.
Avtorjema glasbe, mojstroma z imenom Silence in v sestavi Boris Benko in Primož Hladnik je sodelovati z izjemnim igralskim ansamblom in ustvarjalci predstave ob postavitvi sijajnega dramskega besedila velika čast. Glasbo sta v-zvočila z zelo različnimi inštrumenti. Nekaj tega se lahko sliši tudi v tem prispevku. Kaj pa je bila največja težava dvema od štirih mladih igralcev, ki oblikujejo like vojakov. Matic Lukšič in Robert Korošec? Odgovor je najti v prispevku.

Kendo je sicer moderna borilna veščina, ki se je razvila iz tradicionalnih japonskih sabljaških taktik in tehnik in – tu tiči najbrž razlog, da so se odločili za to veščino bojevanja z meči – ko z vajami oblikujejo tudi notranji, duševni razvoj posameznika. Zaradi avtentičnosti bi sicer lahko izbrali katero viteških, križarskih, robinhudovskih ali rokovnjaških, tudi roparskih načinov bojev in pobojev s hladnim orožjem iz katerega koli krvavega obdobja evropske zgodovine. A odločili so se za kendo pod vodstvom mojstrov iz kluba Shubukan. Spopadov bo na odru torej dovolj. Tudi ljubezenskih. Vrhunec predstave bo menda skoraj filmski prizor med generalom Siwardom in kraljico Gruach.

Ob v prispevku doslej že omenjenih soustvarjalcih predstave Dunsinan nastopajo tudi Jaka Lah, Primož Pirnat, Filip Samobor, Tosja Tič, Gaber K. Trseglav, Tomislav Tomšič, Boris Kerč, Jožef Ropoša, Ajda Smrekar in Jordan Arih Kranjec. Scena in kostumi so delo Angeline Atlagić, lektorica je Maja Cerar, svetlobo je oblikoval Andrej Koležnik, dramaturginji in kostumografki pa sta asistirali Mojca Podlesek in Iris Kovačič. Avtor v prispevku objavljenih fotografij je Peter Uhan, vse drugo pa je zvaril Andrej Pengov. … A glej ga zlomka… Skoraj bi se nam izgubilo v temačnih gozdovih razbrazdane škotske dežele: režiser predstave je Aleksandar Popovski. Z njim smo posneli poseben pogovor. Objavili ga bomo po premieri.

Comments are closed.