Drama Festival: ženske vloge in vloge žensk v gledališču.

Janez Škof in Eva Kraševec (v odsotnosti ravnatelja Igorja Samoborja, ki je bil s Faustom v Brnu): SNG Drama Ljubljana tudi letos končuje sezono s festivalom, na katerem predstavljamo dosežke gledališč, s katerimi sodelujemo: Drama Festival gosti gledališča iz Celovca, Zagreba, Celja, Ptuja, Trsta, Maribora, Nove Gorice in z Reke ter prinaša kar sedem uprizoritev v glavnem programu in štiri v spremljevalnem. Rdeča nit letošnjega festivala so uprizoritve, ki jih zaznamujejo protagonistke: Nora ali Hiša lutk, Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk, Ismena, njena sestra, Višnjev vrt, Gospa Bovary, Marie Curie – Hystérie in Žena. Poleg naštetih uprizoritev so v programu še Hinkemann po drami Ernsta Tollerja, Nad grobom glupe Evrope po motivih Krleževe Hrvaške rapsodije in štiri avtorske projekte v soloizvedbi.

V nedeljo se je z gostovanjem gledališča Stadttheater Klagenfurt in z uprizoritvijo drame Nora ali Hiša lutk Henrika Ibsena v režiji Mateje Koležnik začel letošnji Drama Festival. SNG Drama Ljubljana ga tokrat organizira že tretjič. Ob odsotnosti ravnatelja Drame Igorja Samoborja, ki se z ekipo ustvarjalcev uspešnice iztekajoče se sezone – Pandurjevega Fausta – prav danes vrača z gostovanja v češkem Brnu, sta festival odprla igralec Janez Škof in dramaturginja Eva Kraševec, sooblikovalka letošnjega festivalskega programa.

Janez Škof se je dan, dva pred začetkom Drama Festivala z ekipo vrnil z gostovanja ljubljanske Drame na Poljskem, kjer je nastopila z Lorencijevo Iliado. Ocene in odmevi so izjemni. Na 23. Mednarodnem gledališkem festivalu Kontakt v Torunju so namreč nastopili v konkurenci enajstih festivalskih predstav in v družbi mednarodno priznanih gledališč in gledaliških skupin iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, ZDA, Čila, Islandije in seveda Poljske. Ekipa Fausta pa je v ponedeljek nadvse uspešno nastopila v razprodanem največjem češkem gledališču Janáčkovo divadlo z več kot tisoč sedeži. Faust je bil eden od vrhuncev pestrega festivalskega dogajanja na sinoči končanem mednarodnem festivalu progresivnega gledališča Gledališki svet Brno 2016, z okoli štiridesetimi prireditvami, kjer so gostovala gledališča iz Češke, Slovaške, Poljske, Belgije, Nemčije, Grčije, Irana, Madžarske in seveda Slovenije.

Če se vrnemo k nedeljski otvoritveni predstavi festivala, Ibsenovi Nori v izvedbi celovških gledališčnikov. Ta malomeščanska tragedija, ki se v tej postavitvi ne konča s samomorom glavne junakinje – gledalcu je sicer nakazana, vendar dokaj odmaknjena možnost, da bi se kaj takega lahko sploh zgodilo – je tokrat postavljena v izjemo učinkovito, sicer na prvi pogled sterilno in sila enostavno oblikovano prizorišče, ki povsem nadomesti meščanska predsobja in salone ter druga tovrstna razkošja za srečevanja in dogajanja, strasti, službene in zasebne komplote in prepire. Urizorjena nenavadno in do bolečine izvrstno. Pozabiš na tekst (morda tudi zato, ker je bil govorjen v nemščini in preveden v projeciranih nadnapisih) in gledaš ter vidiš predstavo kot celostno umetnino. Režijsko, igralsko, gibalno, scenografsko, zvočno, svetlobno, ja oblikovanje svetlobe je tokrat ena ključnih vragolij, ki ji igralci natančno sledijo. Najbrž je tako tudi kar zadeva kostume in masko. »Najbrž«, se nam zapiše zato, ker je vse tako in tam ter ravno takrat, ko mora biti, in na ta dva uprizoritvena elementa sploh nismo bili posebej pozorni. Tudi zato je dodatek k naslovu Hiša lutk v celoti upravičen. Premišljena in prepričljiva estetska perfekcija… če takšna oznaka ne bi bila že v principu sprožala dvom: »speglana estetika«? Kaj naj bi to bilo? No, videt je treba in potem je vse fino in jasno. Gledališče ni bilo polno, je bilo pa zelo dobro zasedeno. Vsem, ki so obisk te predstave opustili ali zgrešili, je lahko žal.

Po predstavi je bil napovedan še pogovor z ustvarjalci in otvoritveni ženski jazz večer. Oboje se je tudi zgodilo, so nam dan kasneje povedali organizatorji. Za nas so bili vtisi s predstave premočni, pa še nedelja pozno zvečer je bila in nalivalo je, da se je zdela topla odeja dovolj dober sklep zasebnega dela začetka Drama Festivala 2016.

V ponedeljek pa je bil na Velikem odru na sporedu Tollerjev Hinkemann v izvedbi Zagrebškega gledališča mladih – ali ZKM – Zagrebačko kazalište mladih in v režiji Igorja Vuka Torbice. Hinkemanna, po naše lahko tudi Šepavca, je Ernst Toller, član ob sovjetski revoluciji nastale in seveda takoj prepovedane ter zatrte Sovjetske republike Bavarske posvetil vsem proletarcem sveta. Srce parajoča zgodba o pravici do strasti in ostankih človeškega ponosa potem, ko njemu na prvi frontni črti odstrelijo tiča. Odlična igra, drzna režija, socialno in politično tenkočutna predstava, ki je doživela stoječe ovacije. Najprej in predsvem kolegov iz domačega teatra in potem še zelo dobro, še bolje kot v nedeljo obiskanega gledališča.

Za torkov večer pa so na Velikem odru napovedane Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk, režiserja Jerneja Lorencija, ki je to predstavo oblikoval kot avtorski projekt v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje in mestnega gledališča Ptuj, medtem ko bosta na Levem odru režiser Igor Pison in Slovensko stalno gledališče Trst predstavila Vekemansovo Ismeno, njeno sestro. Igrala jo bo Nikla Petruška Panizon.

Do konca Drama Festivala so še štiri predstave na Velikem, dve na Levem odru in avtorski projekt Jurija Drevenška Pesem za eno drevo v Drama kavarni v sredo zvečer.

Tam, v Drami in okrog nje,sem bil in še bom Andrej Pengov.

V prispevku so uporabljene fotografije z vaj za Noro ali Hišo lutk, ki so delo Karlheinza Fessla in za Hinkemana, ki jih je naredil Marko Ercegović, fotografije s predstave Ismena, njena sestra pa sta podpisala Damjan Balbi in Nika Furlani.