Iliada pod Trojanami in pred premiero v CD: Čas je za resna vprašanja

Tudi to turobno zimsko popoldne, ko je zima sicer prej kot ne bolj koledarska kot zares mrzla, je prav to morda razlog za dokajšno abstinenco precejšnjega števila prebivalcev prestolnice in države bodisi na delovnih mestih bodisi na različnih javnih krajih in dogodkih, kamor sodijo tudi gledališča. Ampak tja – v gledališča namreč – če je stvar obetavna, pridemo ali prištorkljamo tudi v »na-pol« stanju. Paziti moramo le, da s kašljanjem in kihanjem in smrkanjem ne motimo odrskega dogajanja. Med dalj čas napovedovane dogodke, ki jih najbrž ne bi hoteli zamuditi, je tudi nocojšnja premiera Iliade v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Že ves december, ko smo z namenom pripraviti sklepno oddajo o kulturi in umetnosti potovali po Sloveniji, so povsod, ja tudi na Trojanah in prek njih, ne,– ne glede na katero stran neba smo potovali, prežali večji, manjši in tisti največji sivo-belo-črni plakati z vsaj osmimi krvoločnimi neobritimi moškimi obrazi, da bi jih babica zlahka nalepila na vrata shrambe ali hladilnika zato, da otroci ne bi segali po marmeladi. Ob taki promocijski podpori bi obleganje Troje zanesljivo ne trajalo 40-ali-koliko-let-že, pa tudi izid bi bil bržčas drugačen.

No, zadnje dni pred nocojšnjo premiero Iliade so se te podobe vsaj malček zamenjale. Če bi rekli »rotirale« ne bi bilo povsem točno. Ekipi, sta se v pripravah na ta – za naše razmere vsekakor – veliki koprodukcijski spektakel, zgodili vsaj dve smoli: na samem začetku jim je v bolniški stalež zdrsnil sijajni gledališki borec in vrhunski igralec Primož Pirnat, pred desetimi dnevi, pa je na vaji obuvalo izdalo Sebastiana Cavazzo, tako da z močno načetim gležnjem dlje časa ne bo mogel brez opore stopiti samo na lastne noge.

Poglejmo in prisluhnimo torej sporočilom z novinarske konference pred premiero krstne uprizoritve priredbe besedila, ki ga je prevedel Anton Sovre in ki smo ga v gimnaziji že takrat, pred 45-leti – menda je bilo to res že v prvem letniku – prej sovražili, kot občudovali, pa naj je bil še tak ali celo večji kulturniški, zgodovinski, jezikoslovni ali umetniški arhetip. Nocojšnja Iliada je skupno delo treh najpomembnejših kulturnih ustanov v prestolnici in najbrž tudi državi: ljubljanske Drame. Mestnega gledališča Ljubljanskega in Cankarjevega doma. O pomenu tega sodelovanja je govorila njegova nova direktorica Uršula Cetinski.

Igor Samobor se je že pred desetletjem in več, še kot igralec navduševal nad sijajnimi možnostmi, ki jih ponuja veliki oder v Cankarjevem domu in potem, ko je prevzel ravnateljevanje Drame, je v pogovorih s prejšnjim direktorjem Mitjo Rotovnikom ter glavnimi v dveh ljubljanskih gledališčih ugotovil, da je napočil čas za resna vprašanja.

Med (vsaj) dvema gledališčema, povabljenima k sodelovanju pri nastajanju Iliade, je ob Cankarjevem domu potem ostal samo še MGL. Direktorica in umetniški vodja Barbara Hieng Samobor je opozorila na tri glavne motive, ki so jo prepričali, da je ponujeno sodelovanje sprejela takoj in brez zadržkov.

Kratkim povzetkom oz. delčkom izbranih nastopov na tiskovki smo v prispevku dodali še intervjuje, posnete neposredno po njej. Najprej smo se pogovarjali s soavtorico priredbe in so-dramaturginjo Eva Mahkovic, nato z drugim soavtorjem priredbe in so-dramaturgom Maticem Starino, ki je doslej z Jernejem Lorencijem že nekajkrat sodeloval v več prejšnjih projektih, potem tudi z režiserjem in tretjim soavtorjem priredbe Jernejem Lorencijem in končno tudi z igralcem Markom Mandičem, ki nastopa v vlogi Hektorja.

Ob Mandiću igrajo še Jure Henigman, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Gregor Luštek, Zvezdana Novaković, Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Matej Puc, Blaž Setnikar, Janez Škof in Jernej Šugman. Lektorica je Tatjana Stanič, scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, koreograf pa Gregor Luštek. Oseb, ki nastopajo v tem Homerjem epu, je toliko, da bi bil prostor pred Cankarjevim domom, saj veste, tam, med banko in domom demokracije, komaj zadosti zanje, če te dni tam ne bi bilo drsališča in če bi bili gledalci spravljeni v obe mejni stolpnici in nekaj sosednjih hiš; vse skupaj je bilo torej treba strniti v besedišče in glasje štirih igralk in osmih igralcev ter seveda v zvok nasploh in v njegova različna skladja, v glasbo, ki je delo Branka Rožmana, pa tudi v svetlobo, ki jo je oblikoval Pascal Merat. Vsega skupaj je, kot smo že slišali, za približno desetino vsega po Homerju zapisanega.

In še podpis avtorja pravkar slišanega ali/in prebranega: Andrej Pengov. Fotografije z vaj so delo Petra Uhana.

Iliada pod Trojanami in pred premiero v CD: Čas je za resna vprašanja Iliada pod Trojanami in pred premiero v CD: Čas je za resna vprašanja Iliada pod Trojanami in pred premiero v CD: Čas je za resna vprašanja Iliada pod Trojanami in pred premiero v CD: Čas je za resna vprašanja Iliada pod Trojanami in pred premiero v CD: Čas je za resna vprašanja

Oznake: