Janez Mejač: Moje življenje je srečne zgodbe bolečina

Vrhunski umetnik, plesalec pri 75-ih, vsak dan z novim lističem dnevnih opravil

Med štirimi »slavnimi starejšimi«, ki bodo danes nastopili na odru v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v okviru 11. festivala za tretje življenjsko obdobje, je bil prave slave deležen najbrž samo Janez Mejač. Mojster baleta, prvi plesalec, vrhunski umetnik, koreograf, nekdanji umetniški vodja ljubljanskega baleta, tudi direktor SNG Opera in balet Ljubljana in tudi letošnji dobitnik stanovske umetniške nagrade Lydie Wisiakove. Bil je plesalec, za katerega je znameniti Pino Mlakar rekel, da je »danseur noble«.  Poln energije, še vedno gibčen, ja, najbrž celo poskočen,  z obilico dnevnih opravil, ki jih vestno zapisuje na listič z dnevnimi obeznostmi, je bil tudi izjemno zanimiv sogovornik v prispevku, ki smo ga pred dnevi posneli v prenovljenem foajeju, nekdanji kadilnici, ljubljanske operne hiše, kjer še vedno brnijo vrtalniki, brusi, sesalniki in drugi stroji.

Pogovor je zaradi odmevov, ki jih sproža za zdaj še neopremljen, prazen prostor, mestoma manj razumljiv in  za kamero, ki to lepo obnovljeno klepetalnico presvetljuje ali temni tudi neprijazna svetloba, sem in tja morda manj razločen. Vendar je sogovornik Janez Mejač, tisti, ki kljub 75-im letom vabi in pritegne vsakršno pozornost. Tudi vašo bo. Zanesljivo.

Janez Mejač: Moje življenje je srečne zgodbe bolečina Janez Mejač: Moje življenje je srečne zgodbe bolečina Janez Mejač: Moje življenje je srečne zgodbe bolečina Janez Mejač: Moje življenje je srečne zgodbe bolečina Janez Mejač: Moje življenje je srečne zgodbe bolečina

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *