Julka in Janez, slovenska opera, svetovna premiera o zapeljevanju, feminizmu in spolni etiki

Rocc, umetniški vodja Opere: Vsaka krstna uprizoritev je za vsako operno hišo poseben dogodek in velika čast. V ljubljanski operi smo v tem pogledu kar prizadevni in v aktualne sporede ter zakladnico slovenskih novitet tokrat dodajamo opero Julka in Janez. Jan Gorjanc, skladatelj: Opero Julka in Janez sem sprva komponiral v tehničnem smislu na povsem klasični način, ob klavirju na notni papir. Glasbo sem seveda prilagajal zgodbi. Času dogajanja in mentaliteti Slovencev, blizu tukajšnjim pričakovanjem. Ne pričakujem enovitega odziva; za koga bo ta moja glasba preveč, za drugega spet premalo moderna... To je operjena drama, simbioza glasbe in drame. Jaša Koceli, režiser: Julka Hlapec Džordžević je bila v teh krajih, v času, ko so se ženske že uveljavljale v slovenski družbi, utišana. Njen glas, ki je prebijal ustaljene meje je bil izjemno pomemben. Razumeti ga moramo v zgodovinske kontekstu in kot tak je absolutno sodoben. S to uprizoritvijo sem skušal poiskati nove razsežnosti gledanja in poslušanja opere in sodobnega giba ter iskanje ženske prezence. Besedilo Svetlane Slapšak je izjemno duhovito, mestoma tudi premeteno in imel sem srečo, da sem lahko predlagal posamezne zamisli.

Četrtkov večer tokrat ne bo namenjen domačim pesmim in napevom, zgodbi, ki jo zvesti slovenski radijski poslušalci poznajo od nevemkdajže; No, seveda bo, ampak tam, kjer ga lahko običajno spremjate, a ne v SNG Opera in balet ljubljana, kjer je ta večer namenjen nič manj slovenskim vižam, tokrat v opernem slogu, začinjenim, vsaj deloma, z džezovskimi in narodnozabavnimi harmonijami. Z velikimi pričakovanji, morda celo malce nestrpno, namreč pričakujemo premiero nove slovenske opere Julka in Janez; V osmih prizorih, postavljenih v diagonalo komornega glasbenega gledališča tri etaže pod operno hišo, bodo postavili slovensko operno noviteto mladega skladatelja in harfista Jana Gorjanca in za za katero je libreto napisala dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, raziskovalka antičnih ved, esejistka, pisateljica, dramatičarka in scenaristka.

Glavna junakinja, ki je že v naslovu opere postavljena na prvo mesto, kar v opernih delih v katerih nastopajo znameniti pari – recimo Romeo in Julija, Tristan in Izolda – je tokrat povsem zunaj običajnega konteksta Julka Hlapec Đorđević, rojena 1882, evropska feministka, posebej prisotna v Srednji Evropi; Kakor je zapisala avtorica libreta je Julka živela in delovala je na Češkoslovaškem, v Sloveniji, Avstriji in Srbiji. Rodila se je v premožni družini v Vojvodini, študirala je na Dunaju in se kmalu opredelila za socializem in feminizem. Med vojnama je pisala o sovjetski Rusiji, tudi kritično o realnosti zdravstvenega varstva žensk, predvidela je grozote nacizma, posebej za judovske ženske; bila je prijateljica Zofke Kveder, oboževala je džez, njeno priljubljeno mesto je bila svobodomiselna, libertinska Praga. Čeprav je bila izrazito jugoslovansko opredeljena, je izjavila, da se ne bi nikoli vrnila na Balkan. Med drugim se je intenzivno ukvarjala s temo spolne etike.

Režiser Jaša Koceli, ki mu je to prva režija v operi pa je v gledaliških gradivih med drugim zapisal, da je ta operna predstava hommage Julkinim prizadevanjem, vendar ne v obliki pamfleta feminizma. Na eni strani je ona Julka, evropski človek, intelektualka, poliglotka, in na drugi strani Slovenec Janez, zdravnik, ki je obtičal doma. Zgodi se nenavaden obračun… Julka je v svojem eseju Usoda ženske zapisala, da je glede na odnos do žensk mogoče točno opredeliti kulturo nekega naroda. Videli in slišali ter prepoznali bomo lahko neizprosno satiro klišeja slovenskega nacionalnega značaja, ki naj bi ga ustvarili Janezi, neodločneži in zapečkarji, kljub temu, da bi radi cel svet, v resnici pa ne upajo stopiti dlje od domačega praga.

Več kot prava tema za četrtkov večer, mar ne?

To bo torej Julka in Janez, slovenska opera, svetovna premiera o zapeljevanju, feminizmu in spolni etiki. O predstavi in pripravah nanjo ter osebnih izkušnjah z delom v in za opero smo se posebej za Radio KAOS pogovrajali s skladateljem Janom Gorjancem in režiserjem Jašo Kocelijem.

Nastopajo sopranistka Vlatka Oršanić v vlogi Julke, feministke in ženske zrelih let, tenorist Edvard Strah, sicer član zbora, v vlogi Slovenca Janeza, zdravnika ter baletna solistka in hkrati koreografka, sicer članica baletnega solo zbora Kristina Aleksova, ki je ustvarila lik Julke v mladih letih in njeno personificirano sporočilo s posebnim lastnim imenom Duh feminizma. Glasbeni vodja in dirigent je Aleksandar Spasić, dramaturginja je Tatjana Ažman, lektorica pa Maja Cerar; v zoženi zasedbi igrajo člani Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana.

Za Radio KAOS si bom premiero nove slovenske opere Julka in Janez ogledal Andrej Pengov. V prispevku uporabljene fotografije z vaj so delo Darje Štravs Tisu.