Kaj vse bi ustvaril Will Shakespeare, če bi namesto lesenega gledališča Globe imel Cankarjev dom? Karkoli že, bilo bi za zmeraj. Za vedno.

Je 400 let po smrti velikega Willa že mogoče zanesljivo trditi, da je ta človek sploh kdaj bil in da se za tem imenom pravzaprav ne skriva druščina izjemnih gledališčnikov tistega časa? Tudi po risbi na enem od zelo redkih, če ne edinem izvodu originalne zbirke njegovih del, kjer naj bi bila na notranji naslovni strani menda edina njegova verodostojna podoba, na to vprašanje še ni zanesljivega odgovora. Tudi ne na vprašanje, zakaj diplomatskega predstavništva Združenega kraljestva v sosednji stolpnici ta festival menda sploh ne zanima…?

Na četrtkovi novinarski konferenci so šest gospa in en gospod – ob direktorici Slovenskega gledališkega inštituta – vsi vodje bodisi Cankarjevega doma bodisi posameznih njegovih programov, predstavili veliko in pomembno programsko noviteto te glavne več-disciplinarne kulturne ustanove v Sloveniji. S ponedeljkovo otvoritvijo se namreč začenja tako rekoč celoletni Festival Shakespeare za vedno. Predstavili so ga generalna direktorica Uršula Cetinski ter njene programske sodelavke Ingrid Gortan, Barbara Rogelj, Staša Mihelčič, Nina Pirnat Spahić in sodelavec Simon Popek ter Mojca Jan-Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta. Posvečen bo 400-letnici smrti Williama Shakespeara.

Objavljamo skoraj integralni video zapis novinarske konference, ki je potekala v dvorani Lily Novy in ki jo je začela Uršula Cetinski. Med drugim je uvodoma omenila, da v leto 2016 vstopamo v znamenju dramatika in pesnika, zaradi katerega tudi sodobnost razumemo in razbiramo kot scenosled njegovih veličastnih dram. Celo štiristo let po njegovi smrti se zdi, kot da človekovo ravnanje v svojem bistvu ostaja nespremenjeno: politične intrige, nemiri in vojne, želja po moči in manipulaciji, neusmiljen boj za oblast, zbegani sinovi in hčere, nesrečne, usodne ljubezni med potomci sovražnih družin, klanov, narodov, veroizpovedi ali ras. Življenje kot kruta, pa vendarle čarobna, vselej neponovljiva, s strastjo prežeta igra usod in interesov. Shakespeare za vedno.

Že v ponedeljek, 11. januarja, se festival začenja z razstavo Hamlet na Slovenskem, ki jo bodo spremljale osnovno in srednješolske delavnice. Trajala pa bo vse do 14. marca.

Gospa Staša Mihelčič je v poldrugi minuti, ko je bilo treba zamenjati baterijo v kameri, predstavila Vojevčevega Hamleta in pol, igro o gledališču ob predstavi Hamlet v glavni gledališki hiši in njenem zakulisju. Poldrugega Hamleta pripravljajo v koprodukciji Celinke in Cankarjevega doma in katerega premiera bo 19. aprila; Ob režiserju Jaki Andreju Vojevcu bodo soustvarjalci predstave z uporabo mask in tehnik sodobne commedie del’ arte odigrali vsak po več vlog in tako ponudili nov pogled na delo velikega barda. Dramaturginja je Klavdija Zupan, glasbo podpisuje Uroš Jezdić, Scena in kostumi bodo delo Andreja Vrhovnika, nastopili pa bodo Gašper Jarni, Vesna Vončina, Rok Kravanja in Uroš Jezdić.

Ob koncu novinarske konference pa so nam pokazali tudi simpatično risanko, pravzaprav animirani strip o Shakespearu.

Program festivala Shakespeare za vedno je takšna in tolikšna domislica, da smo novinarke in novinar ob priložnosti za vprašanja ostali brez besed. No, skoraj. Radio KAOS je vprašal. Ker mora. Skoraj vsakič… Od kot sploh ta izjemna, da ne rečemo po Kubrickovo – »peklenska« zamisel?

Gre seveda za film Akira Kurosawe z naslovom Kaos in ne za sedež uredništva našega radia z enakim imenom. Kurosawin Kaos je namreč sijajna japonska adaptacija Shakespearjevega Kralja Leara. Za Radio KAOS je bil na novinarski konferenci v Cankarjevem domu – Andrej Pengov.