Ker imam raje dišeče brezovo poleno in si ga spreminjam v vrtnico ali žezlo, kot pa da bi imela veliko hišo

Draga Kristina je zgodba o urednici v treh delih. Osrednji del knjige je razdeljena na tri sklope: Spomini na Kristino, Pisma Kristini ter Izbrano leposlovje Kristine Brenkove.

Tako se glasi eden od značilnih citatov Kristine Brenkove, ki pospremi izdajo knjige o zgodbi urednice in pisateljice, ki je pri Mladinski izšla ob 110 obletnici njenega rojstva. Knjigo sta uredila Alenka Veler in Andrej Ilc in jo predstavila v minulem tednu v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna.  Knjiga Draga Kristina  je album spominov na »dobro vilo s svilenim glasom«, kot jo že v uvodni besedi opiše Peter Svetina. V njej so zbrana pričevanja njenih sodobnikov in sodelavcev (spomini na Kristino), v Pismih Kristini je predstavljeno nekaj obsežne korespondence, izbrano leposlovje po izboru Irene Matko Lukan pa se v zadnjem delu bere v odlomkih. Kristina Brenkova je več kot mama, pravijo pri Mladinski knjigi Založbi, kjer je Brenkova ustvarjala prozo, dramatiko in poezijo. Seveda je kot glavna urednica objavljala in s tem spodbujala tudi druga knjižna dela v slovenščini. Kot so povedali pri založbi nekaj let nazaj, je imel France Bevk v prostorih založbe v času urednikovanja Brenkove poseben stol, ki ga je uporabljal le on.

Na tiskovni konferenci so ob prisotnosti njene družine več o njenem delu povedali Andrej Ilc, Alenka Veler in Anja Štefan.

Alenka Veler je poudarila , da je Brenkova del vsakega otroštva izmed nas. In tako smo prav vsi na podlagi njene zapuščine vstopali v svet umetnosti. Čebelica, Velike slikanice, zbirke ljudskih pravljic je le nekaj primerov.

Ilc je priznal, da je šele ob ustvarjanju knjige ugotovil, kako obsežna je zapuščina Brenkove: 12000 enot, 99 map in je tako večjih literarnih zapuščin, kar jih hranijo v NUK-u. Ilc je še povedal, da je o svojem delovanju Brenkova imela popolno predstavo, kaj bo naredila – torej celovit uredniški projekt. Pred njo tako organiziranega izida otroških knjig ni bilo.

Velerjeva je še dodala, da je Brenkova tudi prevajala ter tudi to, da je Marjana Kobe o njej povedala, da je pisateljski opus obsežen in sega od realizma do fantastičnih pripovedi ter še, da je Brenkova v slovensko realistično prozo uvedla več novosti na več ravneh. Nato je besedo predala Anji Štefan. Ta je povedala, da je ob pregledavanju ljudskih pravljic, ki so bile kasneje objavljene v Lončku kuhaj uporabila priložnost z srečanje z Brenkovo z izgovorom oblikovanja spremne besede. In tako je Anja Štefan prebirala transkript pogovora z Brenkovo, kar pa je pravljičarko in nagrajenko Prešernovega sklada v letu 2022 tudi zelo ganilo. K obliki tega izjemnega dela sta prisostvovali Irena Matko Lukan in Sanja Janša kot oblikovalka.

Vse to so povedali na tiskovni in v sporočilu za medije. Pa vendar, šele ko ti ponudijo v roko skrbno oblikovano knjigo, ki so jo ustvarjali 10 let, o ustanoviteljici in prvi glavni urednici Mladinske knjige Založbe, počasi začenjaš  razumeti, da ji je bilo ustvarjanje v slovenskem jeziku – torej predvsem za otroke – za prihodnost ter urednikovanje takšnih tekstov ne le zaposlitev, pač pa poslanstvo – poslanstvo, ki izhaja iz dna duše. Torej, zakaj bi to dušo zapustili?

Za Radio KAOS Urška Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published.