O Kitajski in Evropi v 21. stoletju na IEDC Poslovni šoli Bled

Kitajska je močna, a hkrati tudi krhka velesila; Na tuje trge vstopa agresivno. Z njo se posluje drugače kot z ZDA.

V petek se je na IEDC-Poslovni šoli Bled končala 13. letna konferenca z naslovom »Kitajska in Evropa: izzivi voditeljstva v globaliziranem 21. stoletju«; vsak dan posebej se je je udeležilo preko 80 poslovnih in političnih voditeljev iz 12 držav; dobra tretjina udeležencev je bilo Kitajk in Kitajcev.

Organiziral jo je Evropski center za voditeljstvo pri IEDC-Poslovni šoli Bled, v sodelovanju s Kitajskim veleposlaništvom v Sloveniji. Na delu, ki ga je povezoval dr. Jean-Pierre Lehmann, dolgoletni gostujoči profesor na IEDC-Poslovni šoli Bled, ki deluje tudi v deset-milijonskem mestu Chenzhen, v 106-milijonski največji kitajski provinci Guangdong, sicer pa profesor mednarodne politične ekonomije na poslovni šoli IMD Lausanne, so bile na programu zvečine splošne gospodarske in gospodarsko-politične, zgodovinske in kulturne teme – »zabeljene« z nekaterimi vsebinami, točneje – projekti – za katere smo zainteresirani v Sloveniji.

Največ se je govorilo o pomenu Kitajske na globalnem zemljevidu, zlasti t.i. nove svilene ali svilnate poti, hkrati pa so odprli tudi vprašanje krhkosti te ekonomske velesile; Kitajska premore zgolj 7 odstotkov zemlje, primerne za pridelavo hrane, medtem ko njeni prebivalci predstavljajo kar 19 odstotkov svetovnega prebivalstva. Pri čemer se potrebe po hrani višajo tudi v smislu kakovosti hrane; Kitajska tudi ni samozadostna na področju oskrbe s pitno vodo in energijo.

Ob predstavnikih držav in podjetij, ki sodelujejo s Kitajsko – kot so Bosna in Hercegovina, Albanija in Kosovo – je bil glavni gost, ki je bil hkrati tudi soorganizator dogodka, novi veleposlanik Ljudske Republike Kitajske v Sloveniji, njegova ekscelenca gospod Ye Hao, ki je pohvalil zamisel o tem srečanju in opozoril, da je organizirano v ravno pravem trenutku. Povzel je genezo razvoja sodelovanja z regijo na območju nekdanje Jugoslavije ter opozoril na vrsto možnosti in instrumentov, saj Kitajska in Evropa predstavljata tako velik del svetovne populacije, da mora sodelovanje temeljiti na vključujočem in trajnostnem razvoju, dobrih diplomatskih odnosih in predvsem na političnem zaupanju. Posebej je opozoril na dokument kitajske vlade, objavljen letos marca, ki govori o viziji in ukrepih pri skupni izgradnji gospodarskih povezav (po vzoru legendarne) svilnate poti in pomorske svilnate poti 21.stoletja.

Profesorja dr. Lehmanna in dr. Danico Purg, dekanjo in direktorico IEDC-Poslovne šol Bled, smo med četrtkovim in petkovim delom konference povabili pred kamero in mikrofon Radia KAOS.

V četrtek popoldne pa je nastopila tudi mag. Darja Kocjan, generalna direktorica Direktorata za infrastrukturo pri Ministrstvu za infrastrukturo, ki je poudarila, da se Slovenija zaveda pomena transporta in infrastrukture, zato pospešeno vlaga v njeno modernizacijo. Osredotočeni smo na modernejše železniške povezave in na Luko Koper.

V panelni razpravi so z uvodnimi nastopi in kasneje v pogovoru sodelovali tudi Wei Yan, podpredsednik največje gradbene korporacija na Kitajskem China State Construction Engineeering Corporation, dr. Stanislav Raščan, generalni direktor sektorja gospodarske diplomacije na MZZ, Suzana Zornada-Vrabec iz Luke Koper in dr. Andrej Fištravec, župan mesta Maribor. Izjemno zanimivo – tudi za kitajske goste – pa je bilo predavanje prof. dr. Mitje Sajeta o zgodovinski dinamiki gospodarskega in političnega razvoja Kitajske, ko so bile trgovske poti, med njimi predvsem že omenjena legendarna svilnata pot, temelj njenega razvoja.

V sklepnem delu konference so opozorili, da je Poslovno sodelovanje med Kitajsko in Evropo, tudi Slovenijo, neizogibno. Kitajske ne smemo ignorirati, saj nas ona zagotovo ne bo, je med drugim dejal glavni govorec drugega dne te mednarodne konference dr. Hellmut Schϋtte, zaslužni dekan poslovne šole na Kitajskem China Europe International Business School in predavatelj na IEDC-Poslovni šoli Bled.

Slovenija je največji trgovinski partner Kitajske iz regije nekdanje Jugoslavije, gospodarska bilateralna izmenjava je leta 2014 dosegla novi vrh: 2,3 milijarde dolarjev. Čeravno je veleposlanik Ye Hao, poudaril, da pozdravlja odprtost slovenske vlade do tujih naložb, pa kitajski poslovneži ugotavljajo, da Slovenija nima prave strategije za sodelovanje s to najhitreje rastočo gospodarsko velesilo.

Znova je nastopil tudi gospod Wei Yan, iz že omenjene gradbene korporacije, ki je bil tokrat sploh prvič v Sloveniji. Dejal je, da je Internacionalizacija njihov glavni strateški cilj in da na tuje trge prodirajo agresivno., kar je posebej aktualno tudi za Slovenjo – svilena pot se namreč začenja v trikotniku: Benetke, Trst in Koper.

Poslovne izkušnje so predstavili tudi tuji in domači managerji, ki sodelujejo s Kitajsko. Dionis Taρja, direktor albanskega podjetja Megaterk, ki sodeluje v izgradnji povezav svilene poti, je denimo izpostavil, da sodelovanje s Kitajsko zahteva potrpežljivost, dobro je treba poznati njihovo kulturo, zelo zaželeno je tudi govoriti kitajski jezik. Podobnega mnenja je bil tudi Fotios Samelis iz Huawei Technologioes, ko je dejal, da Kitajska ne velja več za ceneni trg. Poslovanje s Kitajci presega zgolj ekonomsko izmenjavo, saj radi poslujejo z ljudmi, ki so jim všeč, ki jim zaupajo, ki jih cenijo. To je denimo povsem drugače kot sodelovanje z ZDA – tam jih v prvi vrsti zanima dobiček. »Tudi zato, je še dejal, Evropa (pre)pogosto vidi v Kitajski grožnjo, v nasprotju z ZDA, ki v Kitajski prepoznavajo pomembne investitorje.«

Konferenco so sklenili s panelom o povezovanju Kitajske in Evrope na področju znanosti, kjer je sodeloval tudi Dejan Roljič iz IBM-ovega ABC pospeševalnika v BTC-ju. »Prihodnost,« je dejal, »se ne seli na Zahod, temveč na Vzhod. Kitajska je željna inovativnega znanja,« je še podčrtal.

Konferenco z naslovom »Kitajska in Evropa: izzivi voditeljstva v globaliziranem 21. stoletju« sta za Radio KAOS spremljala Urška Pengov Bitenc in Andrej Pengov. Posebej ju je prevzelo četrtkovo večerno predavanje prof. dr. Nataše Vampelj Suhadolnik, sinologinje, zgodovinarke in umetnostna zgodovinarke, o prevečkrat pozabljenem medsebojnem, vzajemnem vplivu kitajske in evropske umetnosti. O tem v prihodnjih tednih pripravljata tudi posebno oddajo A propos, Umetnost!. Navdušena in po svoje tudi osupla pa sta – tako kot vsi udeleženci konference – odšla s Poslovne šole Bled potem, ko sva si ogledala inovativno razstavo kitajsko-slovenske umetnice Huiqin Wang. Kot izhodiščno referenco ali bolje – temo – je vzela in vsebinsko zasukala Zajtrk v/na travi francoskega slikarja iz 19. stoletja Edouarda Maneta – za niz provokativnih aranžiranih fotografij v različnih »travniških« prizorih, na katerih je v različnih preoblekah upodobljena ona sama skupaj kolegico in z dramskim igralcem Markom Mandičem in za katere je kostume oblikoval Alan Hranitelj.

O Kitajski in Evropi v 21. stoletju na IEDC Poslovni šoli Bled O Kitajski in Evropi v 21. stoletju na IEDC Poslovni šoli Bled O Kitajski in Evropi v 21. stoletju na IEDC Poslovni šoli Bled O Kitajski in Evropi v 21. stoletju na IEDC Poslovni šoli Bled O Kitajski in Evropi v 21. stoletju na IEDC Poslovni šoli Bled

Oznake: