Kultura, umetnost in znanost postajajo gospodarska sila. Tudi zaradi Cankarjevega doma.

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma: To največjo kulturno institucijo v Sloveniji, če izvzamemo RTV Slovenija in še katero od produkcijskih hiš, ki imajo velike ansamble, ki jih pri nas ni, vodimo štiri dame. V teh časih to ni kakšna posebnost, z izjemo morda tehničnega sektorja, ki še vedno velja za izključno ali vsaj pretežno moško področje. Štirideseta sezona je tako v programskem kot v organizacijskem in poslovnem pogledu vsekakor priložnost, da potrdimo uspehe iz minulih nekaj let, ko je naše prireditve obiskalo po pol milijona obiskovalcev na leto, obisk pa iz leta v leto narašča.

Potem, ko je pred petimi leti od dolgoletnega prvega moža Cankarjevega doma Mitje Rotovnika prevzela vodenje, je generalna direktorica Uršula Cetinski z ekipo 166 sodelavk in sodelavcev v začetku septembra pripravila Dan odprtih vrat te največje kulturno-umetniške in kongresne ustanove v državi. Ob njej jo vodijo še tri dame, kar v teh modernih časih ni v ničemer presenetljivo. Morda z eno izjemo v tehničnem sektorju: Štiri ženske, vsaka zase preskušena in uveljavljena mojstrica v njeni stroki, poklicni specialnosti, to delo opravljajo naravnost ekscelentno, skrbno in odmevno – kljub temu, da se je omenjena menjava vodstva zgodila v gospodarsko in družbeno ne prav prijaznih časih.

Prav v teh dneh naša sogovornica vstopa v drugi mandat na mestu generalne direktorice hiše, ki jo sicer dobro pozna, saj je preden je prevzela vodenje Slovenskega mladinskega gledališča, od koder je prišla v Cankarjev dom, prav tu že osem let skrbela za gledališki program; Tudi zato smo več pozornosti v pričujočem pogovoru namenili oblikovanju in izvajanju programa, sijajnim programskim domislicam in odmevnosti med publiko, v množici obiskovalcev najrazličnejših predstav, koncertov, festivalov in drugih kulturno-umetniških dogodkov pa tudi bolj komercialnih in zabavnih prireditev, sejmov in kongresov; Nedavna predstavitev nove programske sezone je sovpadala s štirideseto obletnico ustanove, ki za svoje delo potrebuje med 10 in 11 milijonov evrov na leto; V pogovoru, ki se je v studiu Radia KAOS odvil na zadnji septembrski dan, smo se sicer gmotnim podrobnostim izognili, saj so bile dokaj natančno pojasnjene v njenem nastopu desetega septembra, kar je mogoče preveriti tudi na našem portalu prek povezave http://www.radiokaos.info/prispevki/cankarjev-dom-v-novi-40-sezoni-bistvo-se-zgodi-znotraj/.

Če je v podobnih ustanovah drugod po svetu oblikovanje programov in sporedov po navadi naloženo zunanjim sodelavcem, strokovnjakom, je v »Cankarju« to drugače. Vodje programov so namreč tu polno zaposleni in selektorsko, izbirno in programsko delo opravijo tako, da doma in v tujini iščejo in preverjajo najboljše in denarno dosegljive predstave, koncerte in druge dogodke, hkrati pa jim je naložena tudi njihova organizacija in izvedba v celoti.

Domači izvajalci, umetniki in umetniški korpusi so seveda na obe glavni dvorani, Gallusovo in Linhartovo navajeni, da ne zapišemo – glede na slovenske produkcijske razmere – razvajeni, tuji ustvarjalci, ki ju še ne poznajo, pa naravnost navdušeni. Predvsem nad njuno akustiko, katere doseganje in ustvarjanje je bila pri gradnji te hiše, zlasti v Gallusovi, posebej zanimiva zgodba. Pa sedem ton težke orgle tudi. Takrat, pred štiridesetimi in več leti so se okrog teh stvari netile zanimive strokovne pa tudi politične polemike.

V Cankarjevem domu na leto pripravijo in izvedejo dva tisoč pet sto prireditev, ki jih obišče pol milijona ljudi. Ali drugače: šestnajst milijonov obiskovalcev v štiridesetih letih … In publike je iz leta v leto več. Zanimiva je nedavna izkušnja gospe Cetinski, ko je sodelovala na mednarodni konferenci o povezovanju kulture, umetnosti, znanosti in turizma, ki so jo, ne boste verjeli, pripravili na ljubljanski Fakulteti za matematiko in računalništvo in kjer je bilo eno najmočnejših sporočil, da ena profesionalna zaposlitev v kulturi ustvari še 26 delovnih mest v spremljajočih in sovpadajočih dejavnostih.

O tem in še o čem, seveda največ o programu pravkar začete sezone, smo razprli in povedali v tem intervjuju. Čeravno bi si prednost zaslužili abonmajski programi, se nam je zdelo, da ne smemo izpustiti domislice, ki bo na ogled januarja prihodnje leto in ki so jo poimenovali projekt Vintage CD. Nek zanimiv, pravzaprav nenačrtovani odziv na obisk tujih arhitektov in oblikovalcev ga je sprožil. Za podrobnosti bo treba prisluhniti naši zgovorni in s podatki ter refleksijami opremljeni sogovornici.

Delček pogovora smo namenili tudi kritiki v in o umetnosti. Namreč, ob Dnevu odprtih vrt Cankarjevega doma so v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje pripravili tudi posvet o pomenu in vlogi umetnostne kritike, na katerem so sodelovali mojstri, poznavalci, tudi ustvarjalci ali selektorji petih umetniških disciplin oz. ustvarjalnih polj. Zamisel, da bi prav ta glavna slovenska kulturno-umetniška institucija vzpostavila nek mehanizem, ali postala središče tudi kritične misli na področju umetniškega ustvarjanja, bi bila hoja po robu, saj bi ne bilo korektno ocenjevati dosežkov ali zdrsov poklicnih kolegov, ki se prej ali slej izpostavijo tudi znotraj te raznotere in največje tovrstne hiše ali pa onih, ki ji iz različnih razlogov ne pridejo niti blizu.

Sicer pa so znova pripravili vsebine, ki imajo skupni naslov Tematski festivali. Do 1. marca 2020 je v Galeriji Cankarjevega doma na ogled razstava Ideja, znanost in tehnologija antične Grčije, ki je osrednji del tega Festivala Na Olimpu. Januarja pa se bo v Cankarjevem domu začel Festival Slovenija 2050, ki bo združil različne ideje in razmišljanja o naši skupni prihodnosti. Njegov glavni del bo gledališka koprodukcija CD, SNG Drama Ljubljana ter MGL v režiji Prešernovega nagrajenca Ivice Buljana z naslovom 2020. Znanstveni kabaret, nastal po motivih del Yuvala Noaha Hararija, bo na komunikativen, glasbeno intenziven in igralsko prezenten način predstavil zgodbo človeka od nekoč do jutri. Produkcijo bo pospremil niz zanimivih pogovorov o prvobitnih človeških družbah, človeških možganih, umetni inteligenci in pravici do prekinitve življenja v času stremljenja po nesmrtnosti. Sodelovali bodo vrhunski strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Med tako imenovani železni del repertoarja CD sodijo
Zlati in Srebrni abonma, Veličastnih 7 in Glasbe sveta. Vsi z natančno in premišljeno izbranimi umetninami od vsepovsod, najpogosteje iz vrhunskih umetniških hiš in z izjemnimi ustvarjalci.

V Cankarjevem domu so se že dodobra uveljavili po svoje nenavadni, vendar atraktivni mednarodni bienalni festival Bi flamenko, pa abonma Glasbe sveta, ki se začenja čez manj kot 14 dni in za katerega so za uvod pripravili nastop legendarnega ženskega zbora Skrivnost bolgarskih glasov z izjemno Liso Gerrard.

Kar nekaj časa smo v pogovoru z generalno direktorico CD-ja namenili tudi odrskim novostim za otroke in mladino. Ob tem nam je povedala, da to največjo slovensko hišo kulture, umetnosti, znanosti, ja tudi zabave, in – kar zlahka zapišemo – tudi radovednosti, vsako leto obišče več kot 40.000 mladih. Za nekoliko mlajše bo v koprodukciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma in Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana nastala glasbena igra Afriški živalski raj. Za mlajše občinstvo je privlačna tudi abonmajska ponudba, in sicer v okviru Mojega prvega abonmaja, Abonmaja Ivan in Abonmaja Cankar. Izjemen, zdaj že tradicionalni, sprva pa šepajoče se uveljavljani Kulturni bazar je postal prireditev, nabor naslovov in motivacijskih ali učnih dogodkov, brez katere slovenski šolniki za različne starostne skupine učencev in dijakov pravzaprav ne morejo več.

Mednarodni filmski festival v treh desetletjih sijajno uveljavljeni Liffe, se postavlja tako z izborom filmov, ki jih praviloma ni mogoče videti v rednih distribucijah in z izjemnimi obiski, ki so presegli tudi številko 50.000. Družbo mu delata še dva tudi vse pozornosti deležna polbrata – v tej sezoni 14. Festival gorniškega filma ter 22. Festival dokumentarnega filma.

Pogovor z gospo Cetinski nam je tako rekoč ušel z okvirov, kakor smo si jih postavili v sinopsisu in scenariju oddaje, tako da smo skorajda pozabili na izjemno pretehtani Razstavni program v okviru katerega, ob že omenjeni Ideji, med drugim pripravljajo razstavo portretov Henrija Cartierja-Bressona, ki bo pomenila zanimiv sprehod po zgodovini 20. stoletja, da v fotografski umetnosti posvečeni Mali galeriji CD, na tem mestu ne pišemo posebej in v podrobnosti. Predstavili bodo vsaj šest tematsko izbranih in drznih avtorjev. Prav zares pa nam je zmanjkalo časa za še marsikak programski okrušek ter za celo goro diamantov posebnega leska, saj ta največja multi-tasking ustvarjalna hiša, vsaj kar zadeva kulturo, umetnost, znanost in kar je v tej družbeni polici še lepega in ustvarjalnega, ostaja vrhunski prireditelj kongresnih, strokovnih in družabnih srečanj; Ponaša se tudi z zavidljivo tradicijo kongresno-komercialnega programa, kamor sodijo znanstveni kongresi, simpoziji in srečanja pa tudi družabne prireditve, med katerimi tudi v tem članku, čeravno je v oddaji zmanjkalo časa, ne moremo mimo 35. Slovenskega knjižnega sejma konec letošnjega novembra, ko bo, sploh ne po naključju, v ostrišču – Evropa.

Za sklep tega pogovora pa smo slišali simpatično zgodbico o tem, kako je nastalo geslo ali če hočete moto te sezone: Bistvo se zgodi znotraj… Oddajo sem (zunaj in znotraj, torej tudi v samem bistvu stvari) pripravil Andrej Pengov, za zvok, sliko in režijo pa je poskrbela Urša Pengov Bitenc. V prispevku uporabljeno slikovno in grafično gradivo je iz arhiva Cankarjevega doma.

Kultura, umetnost in znanost postajajo gospodarska sila. Tudi zaradi Cankarjevega doma. Kultura, umetnost in znanost postajajo gospodarska sila. Tudi zaradi Cankarjevega doma. Kultura, umetnost in znanost postajajo gospodarska sila. Tudi zaradi Cankarjevega doma. Kultura, umetnost in znanost postajajo gospodarska sila. Tudi zaradi Cankarjevega doma. Kultura, umetnost in znanost postajajo gospodarska sila. Tudi zaradi Cankarjevega doma.

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *