Lepotica in zver poslej tudi v ljubljanski Operi
|
Četrtkov večer, ko bo že ugašal 8. marec, Mednarodni dan žena, v izvirniku, po Clari Zetkin je to Dan delovnih žena, ko naj se praznuje ekonomska, politična in socialna enakopravnost žensk, bo na slovenskih odrih kar nekaj predstav, ki jih je, morda tudi malo za lase privlečeno, vsaj nekatere, mogoče povezati s tem datumom.
Ampak to, o čemer bomo govorili v tem prispevku nima nikakršne zveze z bojem za ženske pravice. Z ljubeznijo, pač. Z ljubeznijo, predanostjo in srčnostjo tako v zgodbi sami, kot v glasbi, ki je v tem našem primeru pravi medij operne predstave Lepotica in zver ameriškega skladatelja in libretista Philipa Glassa. Premierno jo bodo uprizorili prav na ta večer v SNG Opera in balet Ljubljana.
Najbrž ni veliko tistih, ki te pravljične zgodbe ne bi poznal bodisi iz risank bodisi iz istoimenskega filma Jeana Cocteauja, katerega scenarij je Glassu služil kot vsebinska podlaga za opero. Če skušamo na kratko povzeti iz novinarskega gradiva, iz tistega dela, ki ga je pripravila Staša Bračič, je zgodba zasnovana približno tako: Najlepša od sestrske trojke iz družine, kjer ima oče poslovne težave, se ne vda tečnemu snubcu; oče se potrt, na poti med ježo skozi gozd izgubi in pade v nemilost zveri, ki za nehoteno očetovo krajo bele vrtnice hoče zase eno od hčera. Ob nečimernih sestrah je seveda Lepotica tista, ki se žrtvuje in odjezdi na zverin ali če hočete – zverski grad. Sledi cela vrsta zapletov, po katerih se izkaže, da ima celo zver dušo, ki je prijaznejša od sestrskih… Lepotičina predanost očetu, skromnost in toplina njene duša povzročijo, da se zver razneži, počloveči ter se spremeni v princa in srečna zaljubljenca odjezdita v njegovo kraljestvo.
Zakaj sploh so se v ljubljanski operi odločili za uprizoritev tega dela, pravljice, ki jo je uglasbil skladatelj, znan po svojem glasbenem minimalizmu. Ja, tudi to smo skušali izvedeti v pogovoru z režiserjem, koreografom in oblikovalcem videa Matjažem Faričem.
Povedali smo že, da je to prva slovenska izvedba, ki bo izvedena v francoskem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnapisi, ki sta jih na podlagi adaptacije Nevenke Verstovšek prevedli Višnja Fičor in Nataša Jelić.
Glasbena vodja in dirigentka je Živa Ploj Peršuh, scenograf Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalec svetlobe je Andrej Hajdinjak, dramaturginji sta Staša Bračič in Tatjana Ažman, lektorica je Višnja Fičor, koncertni mojster pa Igor Grasselli.
V najbolj izpostavljenih vlogah nastopajo kot Lepotica Elena Dobravec in Nuška Drašček Rojko, Zver oz. Princ sta češki gost Filip Bandžak in Darko Vidic, lik Felicije oblikujejo Urška Kastelic, Dunja Spruk in Štefica Stipančević, Adelajda sta Mirjam Kalin in Rebeka Radovan, vlogo Očeta oblikujeta Juan Vasle in Robert Vrčon, Avenant sta Luka Ortar in Slavko Savinšek, Ludovik pa Robert Brezovar in Lucas Somoza Osterc, vlogo Rubežnika in Pristaniškega uradnika pa so dodelili Robertu Brezovarju, Simonu Podjaveršku in Lucasu Somozi Ostercu. Nastopajo tudi baletni solisti in baletni zbor ter Orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Po premieri bo v mesecu marcu še sedem ponovitev.
Z režiserjem, koreografom in oblikovalcem videa opere Lepotica in zver sem se za Radio KAOS pogovarjal Andrej Pengov. V prispevku uporabljene fotografije z vaj so delo Darje Štravs Tisu.