Leta preloma v objektivu mojstra Joca Žnidaršiča: Ko uživaš v delu, delaš dobro

Fotografska razstava, ki so jo sredi junija odprli v Galeriji Cankarjevega doma, je posvečena 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Na otvoritvi je bila štiristo glava množica pomembnih povabljencev, kakšen odziv je razstava doživela v mesecih po otvoritvi pa bomo sporočili v katerem od prihodnjih obiskov razstave Leta preloma. Med obiskovalci pa ni bilo malo takih, ki so bili prepričani, da bodo ob ogledu Žnidaršičevih fotografij podoživljali predvsem spopade z agresorsko jugo-vojsko in morda še dogajanja ob neposrednih oboroženih soočenjih in v njihovem ozadju. V začetku avgusta je bil tam v Galeriji CD na avtorjevo povabilo tudi Radio KAOS. Nastal je zanimiv, ne povsem vsakdanji pogovor, ki ga bomo objavili v več delih.

Na tokratni zmenek z umetnostjo smo povabili – fotografa; Mojstra fotografije Joca Žnidaršiča. Pravzaprav nas je v Galerijo Cankarjevega doma povabil on osebno, nekaj tednov potem, ko je bila razstava njegovih del Leta preloma, posvečena trideseti obletnici osamosvojitve Slovenije, svečano odprta in jo je obiskala prek štiristo glava množica krstnih botrov.

Na spletni strani prireditelja razstave in enega od soorganizatorjev so nekoliko nerodno, ne povsem natančno, sicer zapisali, da Joco Žnidaršič pripada najstarejši generaciji slovenskih fotografov; Naš tokratni sogovornik je tako rekoč doštudirani zdravnik, ki je zaradi strasti do fotografskega ustvarjanja postal novinar-specialist ter urednik in ki je svojo pripadnost temu poklicu nadgradil v umetnost, v kateri je glavno orodje camera obscura in seveda vse, kar so nekdaj skrivale fotografske delavnice in laboratoriji, danes pa za tovrstno delo in ustvarjanje služijo računalniška oprema in programi;

Drži pa, da je ta mojster – legenda slovenskega fotografskega reporterstva in da je kot dolgoletni urednik fotografije nekdaj glavnega slovenskega časnika odigral veliko vlogo pri razvijanju vizualne senzibilnosti v novinarskih vrstah, uvajal visoke kriterije fotografskih prispevkov ter spodbujal mlajše generacije fotografov, ki so se kalili v uredništvu Dela.

Pogovor sva začela prav o tej njegovi ključni življenjski odločitvi za fotografijo in fotografsko časnikarstvo. Takrat, pred 50 (in več) leti so bili seveda drugi, pomembno drugačni in kar zadeva narodovo zdravje boljši časi, dandanes pa bi se kdo med tovrstnima možnostma najbrž prej odločil za medicino.

To je bil prvi del našega obiska na razstavi Leta preloma, kot sta jo v kreativnem soustvarjanju z avtorjem Jocom Žnidaršičem oblikovali Irena Uršič, višja kustosinja Muzeja novejše zgodovine in Nina Pirnat Spahić, donedavna vodja razstavnega programa Cankarjevega doma. Obe sta tudi uredili zajeten katalog razstave in ga obogatili z esejema, posvečenima avtorju, razstavi in njegovemu življenjskemu opusu, tako pomembnim za slovensko novejšo zgodovino in fotografsko mojstrstvo v žurnalističnem in umetniškem pogledu. Posebne pozornosti je vreden tudi v katalogu priobčen članek Alija Žerdina, Žnidaršičevega nekdanjega novinarskega kolega in urednika v časniku Delo.

Omenimo naj še Žnidaršičeve samostojne fotomonografije, večina med njimi so izšle v njegovi založbi Veduta A do Ž: Bohinj, Slovenski vinogradi, Pot k očetu (himalajski potopis), Dobimo se na tržnici, Golf na Slovenskem, Deset let je Slovenija država, Moja Slovenija, Lipicanci, Najlepša pot zeleni prstan Ljubljane ter Ljubljana lepa in prijazna, na katere se je kritika odzvala z visokimi ocenami, občinstvo pa z dobrim sprejemom. Zasnoval in uredil je še dvajset drugih fotomonografij, v katerih je imel tudi pomemben fotografski avtorski delež. Med njimi so bile posebej uspešne: Zakladi Slovenije (prva izdaja), Vojna za Slovenijo, Lepa Slovenija, Planica (I. in II.) in Slovenija lepotica Evrope.

Tudi o tem smo z Jocom Žnidaršičem, mednarodnim mojstrom umetniške fotografije – EFIAP govorili v drugih, še ne objavljenih delih intervjuja, posnetega na začetku avgusta v Galeriji Cankarjevega doma. Priobčili jih bomo v prihodnjih dneh; Razstavo Leta preloma si je v Galeriji Cankarjevega doma moč ogledati tja do začetka novembra. Pričujoči prispevek podpisujem Andrej Pengov. Nasvidenje do prihodnjič! i

Leave a Reply

Your email address will not be published.