Najlepše vinske poti

Nenavadno za ta letni čas – ali pa tudi ne

Zdi se, kot da je bilo že davno tega, ko nam je Cankarjeva založba z urednico Darjo Butina in takrat še s tako rekoč povsem svežim, novim direktorjem Bojanom Švigljem, fotografom Tomom Jeseničnikom in vinarjem Zlatkom Kauranom v vinoteki na Mestnem trgu, tam pod županovimi sobanami, pripravila prijetno opoldne – z novo knjigo, izvrstno Viktorijo, pršutom, sirom in olivami. A zvezda tega opoldneva so bile Najlepše vinske poti. Pravzaprav lepa, v trde platnice vezana, z izbranimi besedili in izjemnimi fotografijami opremljena, 342 strani srednjega formata lično in priročno urejena knjiga.

Zakaj vam o Najlepših vinskih poteh govorimo prav zdaj, ko je trgatev že davno mimo, ko je sveti Martin opravil svoje, ko je za nami uspešen 13. Slovenski festival vin in 3. festival kulinarike in ko je komaj 20 dni do Silvestrovega. No, morda prav zaradi tega. Kaj je lepšega, kot skleniti leto s priročno in lepo knjigo o tako lepih in slastnih rečeh kot sta zrela pršut in sir ter izbrano vino. Vendar pojdimo nazaj k tej večplastni knjigi o vinih, ki je za nastanek potrebovala menda skoraj tri leta in ki opisuje vse vinorodne pokrajine in področja v Sloveniji.

Fotograf Tomo Jeseničnik je mnogim bralcem monografij o Sloveniji in njenih lepotah že dobro znan avtor , koroški rojak, kar je bila morda pomembna prednost pri izbiri fotografskih vsebin in motivov. Koroška pač ni posebej znana po vinih, tako da njegova presoja o izbiri fotografskih tarč ni bila v ničemer podrejena kakšnim lokalnim interesom.

Pa vendarle po pameti.. Kaj nam že govorita ministra za zdravje in za notranje zadeve.. O tem se Primož Plahuta,poznavalec vin in vsega, kar je z vini povezano, v Najlepših vinskih poteh ni razpisal. Pa saj to itak že veste. Le pozabiti ne smete, je za Radio KAOS še zapisal Andrej Pengov, soudeleženec krsta knjige in Viktorije tistega davnega zadnjega septembrskega dne 2010.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *