Njegova dvaindvajseta. Napisana 2013, izšla je lani. Letos bo razprodana…(?)

Vasilij Vasko Polič: Moja Peklenska taverna seže z izjemnimi junaki v antični čas. Vsak od njih, je del mene. In skupaj smo "bluzili" skozi stoletja ter se srečevali ob znanih, zvečine ljubljanskih šankih. Natakarice so se nas dobro zapomnile. Je pa to tudi knjiga o naših štirih rodbinah - Skubicih, Kvasih, Prosenih in Poličih.

Tokrat je Radio KAOS vstopil v taverno. Peklenska reč je to. Saj veste: gre za lokal podoben gostilni, bifeju, baru, krčmi, špelunki, točilnici, lahko tudi beznici. In nismo sami. Z nami je Vasilij Vasko Polič, ki je najstarejši brat treh – če si dovolimo nekaj pesniške svobode – še nedavno tega vihravih mladeničev, od katerih dva, občasno pa vsi trije, polnijo strani zabavnega tiska, spletnih strani in rumenih, tudi kulturniških minute v elektronskih medijih. Med njimi je najslavnejši gledališki in filmski igralec Radko Polič – Rac, najmlajši Svetozar – Cvero je tudi umetnik posebne vrste, da o našem tokratnem sogovorniku v tem uvodu ne razpredamo preveč. Gostobesedno, slikovito ter bogu in tovarišiji všečno je zapolnil skoraj dvajset minut našega programa. Zakaj že? Zaradi Peklenske taverne. Njegove dvaindvajsete. Knjige, seveda. Tavern je bilo več…

Z nikdar opešanim, čeprav ne več tako v trdo vezanim avtorjem erotične ali samo ljubezenske, polihistorske, ja in tudi strokovne, pravniške literature Vasilijem Poličem – Vaskom, se je za Radio KAOS pogovarjal Andrej Pengov.