Nocoj krstna izvedba Fitzgeraldovega Velikega Gatsbyja v MGL

Režija: Ivica Buljan; Gatsbyja igra Matej Puc

Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo nocoj premiera in sploh prva slovenska uprizoritev igre ameriškega dramatika iz začetka 20. stoletja Francisa Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby. S tem MGL utrjuje svojo repertoarno zavezanost te gledališke sezone k obletnicam, povezanim z začetkom prve svetovne vojne in njenim posledicam v predvsem vzporednem, življenju, ki je na najrazličnejše načine ostro preoblikovalo človekove vrednote.

Zgodba o Velikem Gatsbyju se začne leta 1925, ko Fitzgerald izda roman, ki sprva sploh ni bil kakšna posebna uspešnica. Se mu pa je zgodilo »oživljanje« med drugo svetovno vojno – predvsem med vojaki na frontah, je na novinarski konferenci v začetku tedna med drugim povedala avtorica uskladitve dramatizacije s knjižnim prevodom in dramaturginja Petra Pogorevc.

Zakaj sploh odločitev za to delo, ki je doživelo že kar nekaj filmskih ekranizacij in navsezadnje leta 2007 tudi zagrebško premiero s postavitvijo istega režiserja – s pomembno opombo: takrat je vsem – ne le zagrebškim »purgerima« – kazalo dobro in v družbi je bilo videti, da nas vse, ene bolj druge morda malo manj – čakajo slava, uspeh, razkošje in vse tisto, kar daje okus sijaja in bleščave… Zakaj torej Fitzgerald-Buljanov Veliki Gatsby po sedmih letih (tudi) v Ljubljani se je med drugim spraševal avtor dramatizacije in režiser Ivica Buljan in hkrati že ponudil odgovor: »Če se skušamo spomniti cele vrste televizijskih nanizank, in filmov sploh ne omenjam, najdemo brez izjeme neposredno nasledstvo, zapuščino in vrednote, ki jih obravnava Francis Scott Fitzgerald. On je namreč v pravem pomenu besede eden tistih profesionalnih holivudskih scenaristov, bodisi iz tistih klasičnih obdobij Hollywooda iz 40-ih, 50-ih let, do nanizank tipa Thruth Dtective ali katere koli druge serije, bomo v vseh prepoznali dialoge, ki jih imamo v tem romanu. To je naravnost osupljivo in prav nikdar se ne vprašamo, od kod prihaja ta občutljivost, ki jo je Hollywood tako imperialistično vsilil celemu svetu. Ta vrsta senzibilnosti danes povsem enako obstaja bodisi v Šanghaju, v Mongoliji, na Islandiji ali pa v Ameriki. Začetek te občutljivosti, te vrste psihologije, romantizma – če hočete – najdemo prav v Velikem Gatsbyju. Taka čutenja se pojavijo podzavestno – predstave seveda ne podaljšujemo zato, da bi nujno podučevala – pač pa, da bi nam razprle nekatere domišljijske svetove, ki jih nosimo v sebi in ki jih včasih zmoremo asociativno povezati s svojim življenjem. Gledalci se seveda lahko vprašajo, zakaj obravnavamo besedilo o nekem razkošnem svetu v trenutku vsesplošne krize, ampak v kriznih trenutkih vedno pričakujemo pojasnila na vprašanje od kod kriza izvira, kaj so vzroki zanjo. In v velikem delu je prišla prav iz sveta, ki ga predstavlja Veliki Gatsby.«

Asistent režiserja Robert Waltl je predstavil nekaj zanimivih podrobnosti v zvezi s pripravami na predstavo in še prej, kako je do odločitve za ta repertoarni izbor sploh prišlo in pohvalil sijajno igralsko zasedbo.

V predstavi Veliki Gatsby nastopajo Jure Henigman, Jernej Gašperin, Sebastian Cavazza, Tjaša Železnik, Ajda Smrekar, Nina Rakovec, Gaber K. Trseglav, Boris Kerč, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Ana Dolinar Horvat, Jaka Lah in kot gostja Urška Taufer. Lik naslovnega izbranca pa je upodobil Matej Puc.

Ob omenjenih soustvarjalcih Velikega Gatsbyja, kakor ga nocoj krstno uprizarjajo v MGL, naj povemo tudi to, da je prevod delo Gitice Jakopin, da sta Scenografa Numen in Ivana Jonke, kostumografka je Ana Savić Gecan, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografka je Tanja Zgonc, lektor Martin Vrtačnik, oblikovalec svetlobe pa je David Orešič. Avtor fotografij, posnetih na vajah za velikega Gatsbyja je Marjan Muhič. Prispevek sem pripravil Andrej Pengov.