Nova bera Cankarjeve založbe – Od zbirke Moderni klasiki, do popotovanj po (zgodovinski) Evropi

Zbirka Moderni klasiki ima že 121 naslovov.

S prvim decembrskim dnem so pri Cankarjevi založbi priredili tiskovno konferenco, kjer so predstavili tri nove naslove zbirke Moderni klasiki ter potopisne zapise Fado in knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Nove pridobitve sta skupaj s prevajalci in pisci spremne besede prestavila oba urednika Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov in Andrej Blatnik, ki je tudi predstavil knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Knjiga  govori delno tudi o Sloveniji. O originalu knjige je bil Blatnik seznanjen preko španskega avtorja iz Slovenije. Prevajalka Staša Grahek je to naključje pozdravila in povedala, da je bil prevod čisti užitek. To je zgodba o manjših mestih v 10 ključnih letih novejše evropske zgodovine, in razodeva popotovanja med Trstom in Prago.

Knjiga Fado, zbirka potopisnih zapisov poljskega pesnika in dramatika  Andrzeja Stasiuka vsebuje 24 zapisov iz potopisnih doživetij. Avtor nas popelje od Karpatov, prek dvorišča Srednje Evrope: Romunije, Črne Gore in Albanije – nazaj v svojo karpatsko domovino. Pripoveduje o manjših mestih, tudi o Ljubljani in o bivanju v njej.

Moderni klasiki pa so bogatejši za knjige z naslovom: Med svetom in mano, Veliki spanec in Delno ženska.

Najprej je bila predstavljena knjiga Ta-Neshija Coatesa, esej z naslovom Med svetom in mano, ki ga je prevedla Petra Meterc. Esej govori o življenju temnopoltih Američanov, ki je prežeto z rasističnim nasiljem. Urednik prevoda pravi, da je avtor bil eden kritikov Obamove administracije in njegovega ne reševanje sistemskega rasizma. Avtorja vidi kot zelo vokalnega in utemeljenega kritika ter intelektualca širokega duha. Prevajalka, dobra poznavalka okoliščin izida knjige in njenega namena, je povedala več o situaciji v Ameriki in posledično, kako lahko knjigo razumemo.  Povedala je, da ko je izšla leta 15., je knjiga hitro postala klasika, saj so v tistem času  v javnost vedno pogosteje prihajali primeri temnopoltnih Američanov, ubitih s strani policije. Na tej podlagi se je avtor določil, da bo napisal knjigo, kjer bo svojemu sinu razložil, kako je sam odraščal kot temnopolti Američan in s tem opremil sina z znanjem, izkušnjami. Ne glede na to, da je knjiga kritima družbe, je namenjena avtorjevemu sinu.

Nato je Simon Popek povedal več o knjig Raymonda Chandlerja, Veliki spanec in najprej razložil, da je avtor tega romana njemu osebno zelo blizu, ne glede na to, da je bil pisec dobesedno vse prej kot avtor literarnih del. Gradišnik, prevajalec tega romana pa je  je tako ilustrativno zaključil s tezo, da knjiga, ki jo je prevedel niti ni kriminalka, ampak roman z drugimi kvalitetami.

Za zaključek je Andrej Blatnik predstavil še verjetno najbolj provokativni naslov tiskovne konference, prevodno delo knjige Permal Murugan, Delno ženska, ki se v izvirniku bere v tamilščini in ki govori o stigmatizaciji žensk, ki ne morejo imeti otrok. Kako  nedostojno se vedejo do njih in s kakšno diskriminacijo se te ženske in njihove družine soočajo in na kašen način se zato posameznice zatekajo k raznim tradicionalnim obredom.

Na Radiu KAOS sicer obredov ne opravljamo, pač pa vam za zaključek le še predamo upe, ki jih gojijo pri Mladinski knjigi, da bomo letos gotovo vsaj še enkrat poročali o novitetah v slovenskem knjižnem prostoru. Prispevek sem za Radio KAOS pripravila Urška Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published.