Onkraj vrta – svetovna praizvedba komorne opere v Cankarjevem domu

Britanska operna gledališča so zaklenjena, v Cankarjevem domu pa bodo vsemu navkljub uprizorili komorno opero z zgodbo matere Alme Mahler in njene hčere Manon Gropius. Temeljito sta jo raziskala sodobni britanski skladatelj Stephen McNeff in pesnica, gledališka ustvarjalka in libretistka Aoife Mannix. Alma v tem delu ni nujno Alma, temveč Ottilia in Manon ni nujno in vsakič Manon, lahko ji je ime tudi Klara. Lik matere, žene, ženske, ljubice je oblikovala britanska mezzosopranistka Susan Bickley, vlogo hčere pa poje in igra sopranistka Katja Konvalinka. Sceno in režijo podpisuje Rocc.

Opera, čeprav »zgolj« komorna, ki so jo za petkov večer pripravili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, je v vseh pogledih – presenečenje. Že po pogovorih z ustvarjalci, še preden smo slišali in videli kaj od napovedanega, smo dobili občutek, da vse skupaj vibrira kot uprizoritvena umetnina posebne vrste; Že dejstvo, da jim je – corona razmeram navkljub –  uspelo pripraviti to glasbeno predstavo, je, vsaj tak občutek smo dobili po srečanju z njimi, na nek poseben način presenetilo vse tri koproducente: nosilnega – Slovensko komorno glasbeno gledališče, in sodelujoča v izvedbi Concept operapovera iz češkega Lipnika (nedaleč od Brna) in ljubljanski Cankarjev dom, še najbolj pa morda avtorja glasbe Stephena McNeffa in gostujočo solistko Susan Bickley, oba iz Velike Britanije; Tam so namreč glasbena gledališča še vedno prazna – za tesno zaprtimi vrati, zaradi pandemije, seveda.

Opera Onkraj vrta, ki bo doživela svetovno praizvedbo ta petek, je zgodba o prikaznih, ki so jo navdahnili čustveni vozli odnosa med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius; Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa se sprašuje, kako se spopadati z veliko izgubo in obžalovanjem. Ali lahko svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj se zgodi, če nas usoda prisili v soočenje z drugačno resnico?

Libreto je napisala Aoife Mannix, Švedinja po rodu, po starših Irka, selila se je v Dublin, Kanado in ZDA, zdaj ustvarja v Londonu za Radio BBC; piše pesmi, libreta in kot performerka nastopa s svojimi odmevnimi predstavami. Glasbeni vodja in dirigent petčlanskega orkestra je Simon Dvoršak, v vlogi Klare bo nastopila sopranistka Katja Konvalinka, ki je tudi vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča,  že omenjena mezzosopranistka Susan Bickley pa bo oblikovala lik – ali bolje – like, združene v Ottiliji.

Kostumi so delo Belinde Radulović, scenarist in režiser pa je Rocc. Z njim smo se še pred premiero, posebej za Radio KAOS, pogovarjali o tem ne povsem običajnem glasbenem delu z naslovom, ki že sam zase vzbuja čudenje, študiju te predstave, avtorjih, nastopajočih in sodelujočih pa tudi o zapletenih okoliščinah, v katerih je predstava nastajala.

Komorni orkester sestavljajo violinist Nejc Avbelj, kontrabasist Miha Firšt, harfistka Urška Rihtaršič, klarinetist Andrej Zupan in tolkalistka Petra Vidmar v alternaciji z Vitom Opeko. Petkovi krstni uprizoritvi bosta sledili še ponovitvi v soboto in nedeljo, potem pa komorna opera Onkraj vrta potuje na Češko in še drugam po Evropi. V prispevku so uporabljene fotografije mojstrice Draje Štravs Tisu in grafična oprema, kot so jo pripravili producenti, podpisujem pa ga Andrej Pengov.

Leave a Reply

Your email address will not be published.