Po premieri v Ljubljanski Operi: Z Bizetovo Carmen v repertoarju ne moreš zgrešiti.

Kdo je tisti, ki vsakič znova bolj navdušuje - strastna Carmen in drugi pevci, plesalci in godci ali Georges Bizet? Ne glede na odgovor in produkcijo je dejstvo, da je vedno razprodana…

V četrtek je bila v ljubljanski operno-baletni hiši premiera Bizetove opere Carmen, ki so jo izvedli v francoščini z govorjenimi recitativi in slovenskimi nadnapisi. V petek pa je bil prva ponovitev, ki je bila, če odmislimo generalko, pravzaprav druga premiera z zasedbo, ki nastopa v alternaciji s premierno zasedbo. V dneh pred premiero so nas nagovarjali, da si je treba ogledat in poslušat obe zasedbi. Nam to še ni uspelo, smo pa v pogovorih s tistimi, ki so videli nastopiti obe, vse bolj prepričani, da bi bila to resnično dobra odločitev…

Libreto te opere v štirih dejanjih je nastal po istoimenski noveli Prospera Mériméeja, napisala sta ga Henri Meilhac in Ludovic Halévy in ne, kot smo v naglici in nekritično sledeč novinarskemu gradivu producenta, v prispevku napačno objavili, da je nastal tudi po istoimenski noveli Oscarja Wilda, ko naj bi libreto za to opero napisal (tudi) Hedwig Lachmann. Wilde pri tej operi nima nič opraviti, so nas po objavi prispevka opozorili iz ljubljanske Opere. Besedilo za nadnapise je prevedla Jasna Neubauer Gogala. Te navedbe, tako kot večino tistih, ki se nanašajo na opis zgodbe, predstave in seveda podatke o njenih ustvarjalcih, smo črpali iz novinarskega gradiva, pripravljenega za tiskovno konferenco.

Podrobneje nam je to repertoarno odločitev SNG Opera in balet Ljubljana predstavil umetniški vodja opere Rocc, glasbeni vodja in dirigent pa je bil Jaroslav Kyzlink, šef dirigent ljubljanske opere, ki smo ga neposredno po ponedeljkovi novinarski konferenci povabili h kratkemu pogovoru. Začeli smo z neškodljivo provokacijo, ki je komu tudi manj prijetno dejstvo. Namreč: znova in znova – ta divja, tudi krvava Carmen? Odgovoril je, da je zelo pomembno, da je takšna opera na repertoarju, čeprav marsikdo v šali pravi, da ni važno, kakšna je produkcija Carmen, saj je ta opera vedno razprodana. O režiserki Angležinji Pameli Howard pa je povedal, da sta pred petimi leti že sodelovala, na festivalu Janaček v češkem Brnu. Tista opera je bila dobro sprejeta in najin način sodelovanja sva enostavno prenesla v Ljubljano. Preden je začela režirati je bila dolga leta scenografka in kostumografka in je izjemna umetnica, le še dodal.

Na kratko smo govorili tudi z gostujočo splitsko mezzosopranistko Ireno Parlov, ki v alternaciji z Eleno Dobravec nastopa v naslovni vlogi. Navdušena je nad Ljubljano, našo opero, dirigentom in ansamblom v celoti. Pa nas opero Carmen tudi in verjame, da se bo enako občinstvo delilo to njeno navdušenje.

V ljubljanski operni hiši poudarjajo, da gre tokrat za nov koncept v stari strukturi, ki ostaja, kot zapišejo v gledaliških gradivih, zavezan tradicionalni opéri comique z govorjenim dialogom, uporabo dvokitičnih kupletov z zborovskim refrenom ter z dodanima likoma po vzoru iz komičnih oper. Bizetova izvirnost je prišla do izraza v povezovanju različnih elementov francoske operne tradicije, revolucionarna pa je bila njegova izbira opernega osredotočenja in povzetka prepričljivo podčrtanega z živim izrazom v glasbenem jeziku tega mojstra.

Posebna pozornost bo tokrat ob solistih in dirigentu namenjena gostujoči režiserki, scenografki in kostumografki iz Velike Britanje Pameli Howard, ki v gradivih za predstavo, s sodelavko in koreografko Berto Vallribero zapiše, da v zgodbi pričujočo tragedijo o usodi in propadu zoperstavljajo naši različici sveta družbenih marginalcev, ki živijo po lastnih pravilih in zakonih. Bizet jih imenuje cigani (les bohemiennes). Veliko se je posvečala preučevanju življenja Romov v Veliki Britaniji, na Irskem in v Evropi. So svet znotraj sveta, ki ga simbolizirata svoboda in podoba kolesa, s pomočjo katerega se lahko hitro selijo iz kraja v kraj.

Neposredno po četrtkovi premieri, ki je občinstvo dovolj prepričljivo navdušila, dlani so se posebej ogrele ob poklonu solistk in solistov ter izjemnega zbora – bodisi v ženski, moški ali mešani zasedbi – smo se – še na odru, seveda po spuščenem zastoru – pogovarjali z režiserko scenografko in kostumografko Pamelo Howard. Vprašali smo jo po vtisih o premieri, ki jo je ves čas potka zelo natančno spremljala. Pravi, da ima občutek, da je šlo dobro in da je to vsakič drugačna predstava, tudi zaradi zasedbe, ki vsaka zase prinese nekaj svojega. Pozorno spremljanje predstave s prve lože ob odru pa je pripisala svojemu nagnjenju k podrobnostim, saj je slikarka in ima rada detajle…

Lik toreadorja Escamilla je tako – kot da bi bil on sam – oblikoval Jože Vidic; pogovor smo začeli – bolj za šalo kot zares – o tem, kakšno je pravzaprav delo z biki v bikoborski areni in nadaljevali z vprašanjem o tem, koliko pravih nevarnosti preži nanj v tej operi. Vse se da ukrotiti in ob pravi meri zaupanja, se vse posreči, je povedal.

Tako, kot smo začeli ta prispevek v pogovoru z umetniškim vodjo ljubljanske opere Roccom in to vprašanje na nek način tudi apostrofirali v pogovoru s šefom dirigentom Jaroslavom Kyzlinkom, lahko ob koncu prispevka zgolj ponovimo: z uvrstitvijo Carmen v repertoar pravzaprav ne moreš zgrešiti. Da pa gre za sodobno postavitev, kar je bilo mogoče povzeti na uvodnih predstavitvah za novinarje in tudi v naših pogovorih… no, za to bi si pa morali vzeti nekaj več časa za morda tudi polemični pogovor. Zdi se nam, da bi se bilo treba za sodobnejšo Carmen drugače potruditi!

Med drugimi ustvarjalci te znamenite operne predstave naj na tem mestu omenimo tudi vodjo glasbenega študija in drugega dirigenta Marka Hribernika, soustvarjalko kostumske opreme Belindo Radulović, oblikovalca luči Jasmina Šehića, vodjo zbora Željko Ulčnik Remic, ki je sijajno pripravila nastop vseh svojih profesionalcev in seveda tudi otrok ter dramaturginjo Tatjano Ažman, tudi urednico gledališkega gradiva in avtorico večine prispevkov zanj. Podrobneje so zasedbe in drugi podatki na voljo na spletni strani ljubljanske operne in baletne hiše; avtorica v prispevku, uporabljenih fotografij je Darja Štravs Tisu. In še podpis: Andrej Pengov.