Prvih slovenskih 50 knjižnih izidov v Stati inu obstati

Sredi decembra je Cankarjeva založba v atriju ZRC SAZU predstavila še eno monumentalno delo, Stati in obstati, pod katerega se je podpisal Kozma Ahačič. Avtor je je povedal, da je sprejel izziv ustvarjanja take knjige, saj je imel že veliko materiala, ki ga je sestavil v okviru svoje disertacije. Ne glede na to, je bilo narejeno veliko dodatnega dela.

Ročno vezana in numerirana knjiga je izšla v 300 izvodih in je bila praktično razgrabljena. Kot že povedano v naslovu povzema prvih 50 knjig, ki so v času reformacije – torej v 16_stoletju – izšle v slovenščini. Tako s 50 in več poglavjih izveste neprimerno več, kot le dejstvo, da so to knjige reformacije, avtor je namreč želel deliti tudi duh časa in osebne dogodke avtorjev, ki so takrat ustvarjali v slovenščini.  Na tiskovni konferenci je razložil, da so bil določene knjige zelo težko locirane in da, recimo,  za Trubarjev Katekizem, obstaja le en, zelo obrabljen, izvod. Ta je sicer sedaj ob neverjetnem delu oblikovalcev in fotografov knjige (Tomo Jeseničnik in Klemen Kunaver) predstavljen tudi v tem delu. Avtor je povedal še, da se ni zavedal, da bo ravno to, česar raziskovalci običajno ne počno, torej da ga bo napisano o tistem kar že ve, pripeljalo do mnogih povezav na katere prej ni bil pozoren. Brskanje po arhivih in knjižnicah ga je privedlo tudi do kar 20 novih evidentiranih izvodov. Tako je odkril tudi nekatera področja s strani jezika, književnosti in zgodovinsko ozadje nastajanja posameznih knjig.

Opozoril je še, da je težko narediti take vrsto knjigo, da ni dolgočasna. Tako sta avtor in pa urednik tudi velikokrat vsebinsko razpravljala, kako knjige prikazati, da se bo videlo tudi malenkosti in podrobnosti. Avtor je dodal še, da misel, da o teh nekaj knjigah pravzaprav vemo vse, niti približno ne drži. Ravno zato je struktura vsakega poglavja zelo jasna: naprej zgodovinski podatki o nastanku knjige, knjiga sama in kje se jo najde.

Če smo Slovenci zaradi Gutenberga dobili možnost razvoja jezika, lahko rečemo, da se bodo začetki pisane slovenske besede ohranili zaradi Kozme Ahačiča in vztrajnosti ter morda tudi vizionarskosti Cankarjeve založbe.

Za Radio KAOS Urša Pengov Bitenc