Narodni muzej Slovenije: Prostozidarstvo na Slovenskem

Dr. Matevž Košir: Razstava spremlja zgodovinski lok prostozidarstva skozi 300 let. Mag. Jože Podpečnik: Na razstavi smo predstavili približno eno tretjino eksponatov, večinoma starejših, ki pričajo o delovanju prostozidarskih lož na Slovenskem.

Do sredine maja je v Narodnem muzeju na ogled razstava Skrivnost lože, ki skozi eksponate pripoveduje zgodbo o prostozidarjih, tudi na Slovenskem; Na otvoritvi razstave zadnjega dne februarja sta po uvodnem nagovoru direktorice Narodnega muzeja Slovenije magistre Barbare Ravnik, koncept razstave predstavila njena soavtorja, magister Jože Podpečnik in doktor Matevž Košir.

Začetnica prostozidarstva je bila velika loža Anglije na podlagi katere se je gojilo bratstvo med različno mislečimi v obliki tolerance in spoštovanja ter se kot delo s simbolnimi alegorijami razširilo tudi drugam; V osemnajstem stoletju se je z vstopom plemiških družin to bratstvo hitreje širilo, tudi na podlagi razsvetljenskih idej. Tako je 50 let po nastanku velike lože Anglije, prostozidarstvo prišlo tudi v naše kraje.

Prostozidarsko aktivnost na slovenskih tleh lahko razdelimo na 3 obdobja. Tako že 50 let po nastanku Velike lože Anglije leta 1717, torej na začetku vladavine Jožefa II., srečamo prve Slovence, ki so člani prostozidarske lože. V tem obdobju se prostozidarstvo močneje razširi, tako da vsa glavna deželna mesta dobijo svojo prostozidarsko ložo.
Obdobje Ilirskih provinc je naslednje obdobje, ko je bilo prostozidarstvo r razmahu na območju sedanje Slovenije. Takrat se v Ljubljani oblikuje francosko – ilirska loža. O njej se je ohranilo veliko materialne dediščine, katere eksponate si lahko ogledate tudi na tej razstavi. Po koncu Ilirskih provinc, ko oblast prevzamejo Habsburžani prostozidarstvo pri nas ni bilo več zaželeno. Kljub vsemu se oblikujejo predvsem mejne lože.

S Kraljevino SHS je prostozidarstvo pri nas vedno bolj močno, a se prostozidarska aktivnost konča ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941. Aktivnost se nadaljuje po padcu Berlinskega zidu, ko se tudi v Sloveniji začne samostojno razvijati prostozidarstvo.
Razstava predstavlja eksponate iz vseh omenjenih obdobij. Naj opozorimo tudi na 11. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta, kjer bo predstavljena tudi prostozidarska dediščina iz časa Jugoslavije, predvsem insignije in oznake.

Za Radio Kaos sem si razstavo v Narodnem muzeju Slovenije ogledala Urška Pengov Bitenc.