Slovo od dr. Franceta Bučarja v njegovi Bohinjski Bistrici

Prelom, ki ga ni bilo

Danes popoldne so se v njegovi rodni Bohinjski Bistrici poslovili od Franceta Bučarja, trmastega Bohinjca, upornega mladeniča, partizana, doktorja pravnih in družbenih znanosti, v drugi polovici sedemdesetih z univerze odstranjenega profesorja in prvega predsednika demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, takrat še Skupščine Republike Slovenije, ki so jo še sestavljali trije zbori. Umrl je v sredo, v starosti 92 let, 7 mesecev in 18 dni. Profesor France Bučar je avtor znanstvenih, esejističnih in memoarskih knjig o družbi, državi, njenem upravljanju, oblasti in o njenih soustvarjalcih. Leta 2009 mu je bil podeljen naslov Častni meščan Ljubljane.
Njegove zasluge za uspešno osamosvojitev Slovenije in njeno demokratično konstituiranje so večje, kot se zdi in kot se ponavadi premalo natančno govori. Bržčas se le še malokdo se spomni, da je ob sodelovanju na nekem posvetu o družbenih spremembah, ki ga je organizirala takratna ljubljanska SDP, ob koncu 1989 ali zgodaj v začetku leta 1990, kot povabljeni soustvarjalec predlogov ustavnih sprememb, podprl izziv enega od moderatorjev tistega posveta o potrebnem pogumu za zahtevo po samoodločbi Slovencev – četudi s plebiscitom!
Žal se niso uresničila njegova pričakovanja o nekaterih ključnih rečeh, pomembnih za Slovenijo; Najprej, ko je ob izvolitvi za predsednika Skupščine RS 9. maja 1990 dejal: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.«, in potem, ko je upal in se je že zdelo, da za Slovence pa morda le ne velja Cankarjeva kritika, se je le to znova potrdilo: »Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.« in končno še realna, vendar ne resignirana, prej v uporni drži izrečena in zapisana ugotovitev: »Slovencem se ključni prelom ni zgodil!«. Zgodila pa se je njegova knjiga Prelom, ki ga ni bilo. Marca letos. Takrat smo eno od naših oddaj, namenjenih umetnosti in znanosti, posvečeni tej knjigi in njenemu avtorju, sklenili takole:
In še podpis: v imenu uredništva Radia KAOS, z globokim poklonom, uporno spoštljivostjo in z dolgoživim spominom na profesorja Franceta Bučarja: Andrej Pengov.