Straussova (in Wildova) Saloma na odru ljubljanske Opere – koprodukcija s hongkonško operno hišo – nocoj brez Robinšaka

V četrtek bo na odru SNG Opera in balet Ljubljana premiera glasbene drame Saloma Richarda Straussa, ki jo je, kot v novinarskih gradivih zapiše dramaturginja Tatjana Dežman, skladatelj komponiral po predlogi Oscarja Wilda, je ob praizvedbi leta 1905 kot meteor treščila na glasbeno prizorišče zgodnjega dvajsetega stoletja, avtorja pa povzdignila v enega najpomembnejših opernih skladateljev.

Tokratna postavitev je plod sodelovanja z Opero Hongkong, pod taktirko maestra Lorisa Voltolinija, režija pa je delo mednarodno priznanega latvijskega režiserja Andrejsa Žagarsa. O pomembnosti in razlogih za repertoarno umestitev opere Saloma v program te sezone je na novinarski konferenci govoril umetniški vodja ljubljanske opere Rocc, ki je med drugim opozoril, da je repertoarni izbor tega Straussovega dela utemeljen tudi z lansko 150. obletnico njegovega rojstva in da je to četrta postavitev tega dela na odru te ljubljanske kulturne ustanove.

Kot povzemamo po gradivih, ki so jih za ponedeljkovo novinarsko konferenco pripravili v SNG Opera In balet Ljubljana, je bil Andrejs Žagars, od leta 1996 do leta 2003 generalni direktor Latvijske nacionalne opere, sedaj pa deluje kot umetniški direktor katedre za glasbeno-gledališko režijo in igro na ruski Univerzi za gledališke umetnosti. Je diplomant Latvijske akademije za glasbo in Filmskega igralskega studia, deloval pa je tako na področju filmske industrije kot tudi na področju gledališča. Med drugim je ustanovil poletni Operni festival v Rigi. Latvijska nacionalna opera se je pod njegovim vodstvom razvila v mednarodno priznano operno gledališče. Od leta 2002 je kot režiser deloval v Latviji, Litvi, Estoniji, Rusiji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, na Madžarskem, v Izraelu in Češki Republiki in ustvaril kar štiriindvajset produkcij. Najprej smo ga vprašali, kako je »našel« ljubljansko operno hišo – ali pa je morda »ona našla« njega?

Režiser Andrejs Žagars je odgovoril, da je bil za generalnega direktorja opere imenovan v zelo mladih letih, pri 33-ih ali nekaj takega… » In zato vedno kot ravnatelj želim deliti izkušnje z mladimi, perspektivnimi in motiviranimi umetniškimi vodji. Z Aido sem v koprodukciji pred leti tudi že nastopil v Cankarjevemu domu in tako sem prvič videl Slovenijo in Ljubljano. To majhno, očarljivo, lepo staro mesto v gorah, ponosno na lastno kulturo. Veste, Latvija je tudi majhna država. Nas je le dva milijona, ravno toliko kot Slovencev. Smo iz drugačnih regij, v geografskem smislu, vendar ta ponos na državno /nacionalno/ kulturno dediščino in to, da živiš in preživiš med velikimi kulturami, kot so Nemška in Avstrijska, nas povezuje. In zato rad delam tukaj.«

V Hongkongu ste to delo uprizorili na veliko večjem odru kot je ljubljanski. Kako ste znašli v na tem, pomembno manjšem odru v Ljubljani?
»Sama konstrukcija prenovljenega ljubljanskega odra je postavljena zelo pametno in scenograf je predvideval, da bo oder drugačen in zato naredil za pet metrov manjšo odrsko postavitev. Od začetka smo bili kar malo živčni in se spraševali kako bomo to spravili skupaj, vendar nove tehnologije omogočajo nešteto možnosti, tako da se dobro prilega odru. Presenetljivo, ko smo so si pogledali video in primerjali obe postavitvi, je bila to še vedno originalna postavitev.«

Torej ste uporabili video? »Ja. To je nekako že kar standard v teatru, da se lahko prilagajamo različnim odrom na način, da koncept in interpretacija ostaneta ista. Torej, to je dobro, mogoče je le orkester manjši kot v Hongkongu. Namreč, orkester je neposredno pod odrom.«

Je to dobra rešitev? »Recimo, da je ena od rešitev (smeh)… Kljub temu si želim, da bi to gledališče in z njim tudi orkester nadaljevalo z Straussom; z njegovimi operami in produkcijo tudi v prihodnosti. Tudi zato, ker je vse to tako blizu avstrijski kulturi – če jo opazujemo iz glasbenega zornega kota. Mislim namreč, da ravno zato, ker imate Cankarjev dom, lahko izvajate tudi zares velika Straussova dela.«

Programski moto sezone 2014-2015 v ljubljanski operi je, da je … »skrivnost ljubezni večja od skrivnosti smrti,«…., kar je tudi je replika Oscarja Wilda iz sklepnega monologa v besedilu njegovega dela Saloma, v kateri ob že omenjenih soustvarjalcih sodelujejo tudi Živa Ploj Peršuh kot drugi dirigent in asistentka maestra Voltolinija, scenograf Reinis Suhanovs, kostumografka Kristine Pasternaka, avtorica videa Ineta Sipunova, 0blikovalec luči Kevin Wyn – Jones, koreograf Kirill Burlov, dramaturginja Tatjana Ažman, lektorica Irena Yebuah Tiran in drugi.

V vlogi Herod bi moral nastopiti Branko Robinšak, a so iz Opere včeraj sporočili, da je zbolel, tako da bo to vlogo na premieri in še dveh ponovitvah pel mednarodno priznani tenorist Stig Andersen iz Kopenhagna, ki se je v tej vlogi že izkazal v enaki postavitvi v Operi v Hong Kongu. V vlogi Herodiade bosta nastopali Mirjam Kalin in Vlatka Oršanić, Saloma pa bo ukrajinska gostja, ljubljanskemu občinstvu že dobro znana Natalia Ushakova. V drugih 14 vlogah pa bo v alternacijah nastopalo še 17 domačih solo pevk in pevcev – in seveda orkester SNG Opera in balet Ljubljana.

Premiero glasbene drame Saloma si bo za Radio KAOS ogledal avtor prispevka Andrej Pengov. V prispevku uporabljene fotografije so last SNG Opera in balet Ljubljana in so delo Darje Štravs Tisu, video posnetki in montaža pa Andreja Pengova.