Teden dni po 21. Microsoftovi NTK: Zakaj pa ne Slovenija?

Robert Trnovec, generalni direktor Microsofta Slovenija: Microsoftovo poslanstvo je - vsakemu posamezniku in organizaciji na svetu omogočiti, da doseže več. To nam uspeva, ker ponujamo platformo in storitve za najboljšo učinkovitost v mobilnem, oblačnem svetu. Boris Koprivnikar, minister za javno upravo RS: Izziv »Zakaj pa ne Slovenija?« je podlaga za takšne upravljavske koncepte v gospodarstvu in državi, da bi z njimi lahko dosegli več kot Velika Britanija... Postopek je povsem realen in se že dogaja. Dr. Miro Cerar, predsednik vlade RS: Zaradi zelo inovativnih in uspešnih slovenskih IT podjetij smo lahko vzpostavili nov način sodelovanja vlade in IT industrije... Želimo stalno krepiti razvojno partnerstvo z velikimi svetovanimi korporacijami, okrepiti in konsolidirati slovensko IT industrijo ter našim državljanom in podjetjem ponuditi spodbudno informacijsko okolje.

Minulo sredo se je končala 21. NT konferenca, znova eno tistih množičnih srečanj strokovnjakov s področij novih tehnologij in digitalizacije življenja, poslovnežev in, ja – tokrat spet tudi politikov. Pa saj 2011 smemo reči množica? Za naše kraje vsekakor, še posebej, če je običajni javnomnenjski vzorec pri nas tam okrog 700 duš. Povsem uradno pa je bilo to srečanje poslovnih odločevalcev, IT-strokovnjakov, razvijalcev in drugih predstavnikov iz različnih področij gospodarstva in javnega sektorja.

Kljub nekaterim Microsoftovim poskusom drugačnega srečevanja stroke, kjer bi se množičnost sestavila in sestavljala po kapljicah z manjšimi tematskimi srečanji skozi vse leto, se je pokazalo, da tak večdnevni dogodek enkrat na leto učinkuje uspešneje in da je njegova odmevnost zanesljivo večja. V splošnih javnostih zagotovo, v strokovnih pa tudi. Prireditelji nekaj dni po zaključku NT konference sporočajo, da je letošnja »…ponovno pustila močan vtis tako med predavatelji kot tudi med udeleženci.« V Portorožu je prve tri dni minulega tedna ta množica tehničnih, razvojnih, poslovnih, managerskih profilov nova znanja pridobivala na 129 predavanjih, ki jih je pripravilo in realiziralo kar 112 priznanih strokovnjakov s tehnološkega in poslovnega področja. Opazili pa smo, da ni bilo prav mnogo starih zancev, recimo tistih časov pred petimi, desetimi, dvajsetimi leti. Zvečine so bili tam mladi ljudje in novi obrazi. Tudi iz vodstvenih struktur.

Glavno dogajanje je bilo osredotočeno na drugi konferenčni dan, pripravljeno kot celodnevno poslovno srečanje, na katerem so iskali odgovore na vprašanje »Zakaj se nobena organizacija ne more izogniti digitalni transformaciji?« Ob tem pa so potekale še mnoge predstavitve in predavanja o posameznih IT produktih, ki so jih aplicirala ali razvila različna podjetja. Letos je po vsebini in kot glavni sponzor izstopalo podjetje NIL.

Udeležence je sprva nagovoril Robert Trnovec, generalni direktor Microsofta Slovenija. Izpostavil je Microsoftovo poslanstvo – vsakemu posamezniku in organizaciji na svetu omogočiti, da doseže več: »Želimo delati stvari, da lahko drugi naredijo stvari bolje, hitreje. To nam uspeva, ker ponujamo platformo in storitve za najboljšo učinkovitost v mobilnem, oblačnem svetu. Na mobilnost ne gledamo kot na mobilnost posamezne naprave, ampak kot na mobilnost naših izkušenj na vseh napravah, ki jih imamo«.

Po podatkih IDC-ja bo čez dve leti več kot 25 odstotkov razvijalcev v Evropi v svoje aplikacije nameščalo storitve umetne inteligence, danes pa je ta odstotek manj kot 1. O podatkih, potrebi po vedno boljšem upravljanju z njimi in posledično boljših poslovnih odločitvah je tudi tekla beseda na NTK Poslovnem srečanju. Nastopili so Don Grantham, predsednik korporacije Microsoft za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki je poudaril potrebo po inovativnosti na treh ključnih področjih, ki se jim posveča tudi Microsoft, David Rowan, urednik britanske izdaje tehnološke revije WIRED, ki je dokazoval, da smo s tehnologijo krepko prehiteli napovedi izpred nekaj let in Tom Loosemore, ki je govoril o digitalni preobrazbi javnih storitev in ki je nastopil posamič, pa tudi skupaj z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem. Pred tem pa je tudi Koprivnikar nastopil v samostojnem četrturnem prikazu slovenskega strateškega razmisleka o digitalizaciji slovenske javne uprave. S tega nastopa smo pripravili nekaj izsekov.

O slovenski poti digitalne preobrazbe je popoldne sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali Robert Trnovec, Microsoft, Vasko Berden, Nil, Tadej Čaroli, Zavarovalnica Triglav, Per Sundbye, PwC, Julij Božič, donedavna še IBM, zdaj BTC, Sonja Šmuc, Združenje manager in že omenjeni minister Boris Korpivnikar.

Poslovno srečanje, ki ga je suvereno in večjezično povezoval vsestranski televizijski kolega Igor Bergant z nacionalke, je sklenil predsednik vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar. V prispevku objavljamo nekatere dele njegovega nastopa v katerem je med drugim poudaril, da… Zaradi zelo inovativnih in uspešnih slovenskih IT podjetij smo lahko vzpostavili nov način sodelovanja vlade in IT industrije, s katerim želimo stalno krepiti razvojno partnerstvo z velikimi svetovanimi korporacijami, okrepiti in konsolidirati slovensko IT industrijo ter našim državljanom in podjetjem ponuditi spodbudno informacijsko okolje,« je dejal predsednik vlade dr. Cerar. Ob tem je poudaril nujnost, da vlada in podjetja ne le sklepajo posle, temveč vzpostavijo partnerski odnos za skupni razvoj. »Prav s tem namenom smo že v lanskem letu pripravili in izvedli zelo uspešen obisk ključnih informacijskih korporacij v ZDA, krepimo sodelovanje z gospodarskimi zbornicami na IT področju ter vzpostavljamo oblike rednega sodelovanja in skupnega razmisleka o digitalni prihodnosti,« je še dodal premier.

Če zlahka razumemo ministra Koprivnikarja, da si želi Slovenijo spraviti na nebo, se pravi v enega ali več oblakov (upamo, vsekakor, da bo pri teh odločitvah prevladala pamet in da bo oblakov za različne rabe več in z različnimi upravljalci in da bo kateri med njimi tudi ustrezno vzpostavljen, upravljan in nadzorovan domači), manj razumemo, da so premiera Cerarja angažirali za sklepni govor, ki je, kljub očitno dobrim in ciljanim namenom, izzvenel več ali manj kot prijazna protokolarna gesta ali morda celo kot poskus naložbe v bodoča partnerstva, izbirana po novih pricipih, o katerih je pred tem govoril minister Koprivnikar. Njegov nastop ob januarski otvoritvi – Poslovno-referenčnega centra Iskaratela, ki so ga odprli za učinkovitejše povezovanje gospodarstva, je bil vsebinsko polnejši in naravnost sijajen ter obetavnejši kot ta pred dnevi v Portorožu. Je pa res, da je tam ob naštevanju obiskov visoke gospodarsko-politične delegacije, ki je pod njegovim vodstvom sredi decembra obiskala ZDA (ja, in tudi Microsoft, kjer ga je sprejel nekdo iz njegove uprave), le tega preskočil ali pozabil omeniti. Upati je samo, da pri teh rečeh ne prevladujejo zgolj gmotni interesi, temveč da ključni ljudje vedo, kaj je denar (in morebitni prihranek), kaj razvoj domače pameti in globalna razvojna soodvisnost in priložnost, ki mora biti varovana z ustrezno mero samostojnosti, pomembne tako za preživetje kot družbeni razvoj. In ne nazadnje – kakšne možnosti imajo slovesnski ITK mojstri, znanstveniki in mladež v naskoku na že izpraznjena ali nova delovna mesta v velikih evropskih državah in takih obetih, verjamem, da kmalu tudi pri nas.

Mladi udeleženci, ki so se prvič za tri dni ali krajši čas udeležili konference, so na nekatera predavanja odreagirali tudi kot na »čisto komercialo ali vsaj promocijo in reklamo«, kar je, roko na srce, gotovo tudi eden od namenov takšnega srečanja, ki v dobršnem delu vendarle deluje kot sejem digitalnega sveta in novi dognanj. Če bi nasedli leporečju iz katerega bi smeli sklepati, da gre za popolno obvladovanje tega področja tudi po ministru Koprivnikarju (vsaj videz je bil tak), je povezanost vlade s korporacijo Microsoft (Microsofta Slovenija je ostalo komaj še za ščepec) v smislu nekega napredka videti kot dobra novica. Vprašanje pa je, kakšna in kolikšna tveganja prinaša takšna navezanost. Morda ne gre pozabiti na neko podobno strateško odločitev slovenske vlade tik pred spremembo političnega režima in gospodarskega sistema (in še po njem) z neko drugo večnacionalko na istem področju. Če pa pogledamo v drobovje komunikacijskih in digitalnih gradnikov obstoječe oblasti pa kaj hitro – že pri – za to vlado ne najpomembnejših resorjih, kot je na primer kultura, ugotovimo, da zbiranje podatkov in analitika, kar naj bi bila ključna podpora pri odločanju, nista ekspertni zadevi. In po lastnih izkušnjah – dosti bolje ni niti na financah, še posebej, če imamo v mislih davčni podsistem. Oddelki spremljanja dogodkov in izvršbe so skregani svetovi. Razen – če je nalašč tako, zato da si z domnevnimi pomotami proračun zagotavlja likvidnost v presečnih dnevih. Skratka, preden se zares prodamo v oblak ali oblake, bi bilo dobro temeljito urediti domači hlev in dvorišče.

Kako koli že – 21. NT konferenca je pokazala, da bi bilo zgrešeno ne imeti tudi dvaindvajseto. Pa čeprav ostaja največja tovrstna prireditev v Sloveniji in seveda tudi in samo Microsoftova kjer so se skozi desetletja razvadili, da jim uporabniki popravljajo programje pa za to delo niso plačani, nasprotno: stane jih. Sem in tja pa za to tudi kaj malega dobijo. Recimo: relativno poceni možnost ustvarjanja in prodajanja uporabniških aplikacij na Microsoftovih platformah. Za Radio KAOS je bil na 21.NTK Andrej Pengov.