To nisem jaz – portret Evalda Flisarja s podpisom Damjana Kozleta

Kdo je ta, ki ni on? Do nedavna večni popotnik. Zdaj ni več. Popotnik, namreč. Povsem se je umiril in kakor je opazno v enem od sklepnih prizorov, tudi sape za v hrib tam v Lazah pri Kostelu, kjer zdaj ustvarja v prizidku, ki je bil sprva namenjen garaži in kjer živi z mlado družico Jano in petletnim radovednežem Martinom, mu po malem zmanjkuje. Volja je zdaj druga. Nekako bolj umirjena. Osemdeset in še šest držav je prepotoval, iskal je službe, dekleta, ljubezni, dogodivščine in snovi za pisanja. Literarna in gledališka. Ta slednja so… ah, pa kaj bi vse napisali in povedali, če je treba to reč videti.

V teh dneh, menda to nedeljo zvečer na prvem nacionalnem tv programu (preveč reklame si ne smemo privoščiti, da nas ne doleti kakšna kazen…J ), si bo mogoče ogledati filmski portret Evalda Flisarja. Scenarist in režiser Damjan Kozole je s pomočjo slovenske produkcijske hiše Vertigo Emotion Film in RTV Slovenija leto in pol sledil njegovim – najbrž ne zadnjim, gotovo pa ne več tako pogostim potovanjem, povezanim z njegovim pisanjem knjig in dramskih besedil.

Po včerajšnji predstavitvi filmskega portreta To nisem jaz – kak mesec dni je tega, ko je pri Mladinski knjigi izšel roman z enakim naslovom in o čemer smo se na Radiu KAOS z Evaldom Flisarjem tudi pogovorili, smo se s tokratnim avtorjem portreta in portretirancem pogovarjali takoj po premierni projekciji v KinuDvor.

Film je posnet zvečine dokumentarno, z nekaj malega igranimi, pravzaprav režiranimi prizori, v digitalni tehniki in pogosto – zlasti, ko je sneman med množico, posnet z malo, tako rekoč žepno kamero. Rezi med prizori ali/in vsebinskimi zaokroženji so namenoma ostri, poudarjeni. Vsekakor vredno ogleda. Tudi zaradi povednosti. Najbrž nisem edini, ki (doslej) ni vedel, da je bil sedemletni predsednik društva slovenskih pisateljev tudi pisec scenarija v Hollywoodu in urednik znanstvene enciklopedije v Londonu. Ta nevednež sem, pravzaprav sem bil donedavnega – Andrej Pengov.

Ja in bilo bi nemarno, če ne bi zapisali, nekaj, kar že davno ni več novica: Evald Flisar je ustanovitelj sijajne domislice Slovenski dnevi knjige. Sedemnajsti se pravkar iztekajo. Zato za konec tega prispevka morda samo omemba njegove misli, ki smo jo imeli možnost prebrati v včerajšnjih izdajah, ko je opozoril, da nas zgodovina uči, da se lahko stvari zelo hitro obrnejo in da zato ne smemo ostati brez upanja: »Kajti v srcih Slovencev je tudi veliko dobrega in človeškega. Če pa skupaj s preostalo Evropo propademo – kdo nas bo pogrešal?« In še naš pristavek: Pa četudi to nismo mi… In že smo znova nekje med fikcijo in izkušnjo, ki ju tako rad podpisuje – Evald Flisar.