V spomin Tomažu Pandurju: Gledališče je čarovnija!

Tomaž Pandur: S časom je v gledališču vedno problem… Ko govorim o Faustu, govorim tudi o Mefistu. Angeli in demoni so ena identiteta…. Hudič ima lahko tudi mlade, tako kot je to pri nas… Gledališče razumem kot alkemični laboratorij. Tomaž Toporišič: Tomaž Pandur je izumil svoj gledališki jezik, v katerem je dosledno vztrajal od gimnazijskega Novega slovenskega gledališča Tespisov voz ter fascinantne uprizoritve Mrtvec pride po ljubico in Šeherezade - vse do zadnjih predstav. Po izgonu iz Maribora je s Pandurjevim gledališčem našel svoj drugi dom v Madridu. Pandur je zanesljivo najpomembnejši režiser njegove generacije na Svetu. Približal se je političnemu gledališču, ki je postalo Pandurjevo gledališče sanj, vsakič sposobno soočiti se z realnostjo.

Ko od nekod prileti sporočilo, ki mu nočeš reči »novica«, saj ji sprva sploh ne verjameš, te zadane, pošteno strese, »rukne« in potem te prizemlji. Novice o smrti so resnične, zgodilo pa se je, da so bile to tudi nehotene pomote ali nagajivosti konkurence. Ne prav pogosto; malo krat in tudi zato najbrž vseskozi upaš, da gre morda za pomoto ali promocijski »štos« – če gre za slavno osebo. Tako smo sprva doživljali tudi sporočila v torek dopoldne, ki so prihajala z raznih koncev sveta in iz domačih kulturnih krogov. Z odra Makedonskega narodnega gledališča je zaječalo, da je med še eno veliko gledališko izpovedjo Kralj Lear obstalo veliko, z odzvenom odrskih desk utripajoče srce. Umrl je režiser Tomaž Pandur.
V pripravah na premiero njegovega zadnjega uprizorjenega gledališkega vraga, Fausta, s katerim si je skupaj z ansamblom ljubljanske Drame izgovoril še en prispevek k nesmrtnosti ne le doma, tudi v Svetu – še enem njegovem domu, smo se s Tomažem Pandurjem pogovarjali lanskega septembra.

Posebej za Radio KAOS pa je v priložnostnem pogovoru o velikem režiserju gledališke svobode in pripadniku iste generacije ustvarjalcev govoril teatrolog prof. dr. Tomaž Toporišič, dramaturg v gledališču, kjer se je Tomaž Pandur že davno tega, leta 1989, uveljavil z znamenito Svetinovo Šeherezado.

Režiser Tomaž Pandur bo pokopan v nedeljo popoldne na pobreškem pokopališču v Mariboru, opoldne pa bo v njegov spomin žalna seja v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Hudič je, ko se na človeka še jeziti ne moreš več. Naj mu angeli pojejo večno slavo!