Varufakisov Globalni minotaver na Veliki petek. V Konzorciju, ne v cerkvi…

Dr. Polona Domadenik: Varufakis v svoji knjigi na prefinjen in zanimiv način predstavi razvoj globalnega družbenoekonomskega sistema kot starogrškega Minotavra, ki je leta 2008 zatresel svet. Dr. Bogomir Kovač: Po dveh krizah, ki jih je povzročil deficit ZDA z dvakrat po 2.000 milijardami USD, so centralne banke z množičnim financiranjem z denarjem »Ex nihilo« (iz nič) financirale svetovni finančni sistem. Rok Kogej: Globalni minotaver je izjemno berljiva in pronicljiva knjiga. S prispodobo o kretskem Minotavru avtor opisuje in pojasnjuje zgodovino svetovnega gospodarstva in opozori na razloge za zlom in gospodarsko ter finančno krizo, ki je doletela cel svet.

Z datumom 21. marec 2016 je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Janisa Varufakisa Globani minotaver. Knjigo so javnosti predstavili štiri dni za tem, na Veliki petek. Poskušali smo zvedeti, če gre za kak prikriti simbolni pomen in če je kaj podlag za povezovanje s simboliko Jezusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Nič takšnega nismo odkrili, smo pa zaslutili našo večjo razpoložljivost za Božjo milost in spreobrnjenje srca. V Konzorciju ni bilo ne jerbasov, pripravljenih za sobotno žegnanje, ne pisanic, šunke, hrena, ne potice ali zajčkov. Edini pravi razlog, da je bil ta dogodek minuli petek, je bilo zahtevno usklajevanje terminov obeh glavnih gostov s pripravljavci dogodka. Ampak – splačalo se je.

Bili smo na skoraj dve akademski uri trajajočem pogovoru, ki je ponudil lapidarno, in uporabno predstavljeni zgodovinski pregled nastajanja, vzponov in padcev ter razlogov za spreminjanje svetovne gospodarske in finančne ureditve. Dogodek, ki je bil več kot pogovor in predavanje hkrati, je – bržčas prav zaradi petka pred Veliko nočjo – spremljalo manj poslušalstva z nekaj aktivnimi udeleženci, kot se jih sicer odzove na vabila ob predstavitvah tako temeljnih, sistemskih, znanstvenih in hkrati poljudno napisanih del. Predstavitvi knjig s podobno tematiko, če se omejimo zgolj na dve ključni tovrstni deli iz založnikih podvigov sestrske založbe, ki sodi v isto tovarno intelektualne produkcije kot Cankarjeva založba, se je lani jeseni udeležilo bistveno več publike. V mislih imamo To vse spremeni in Kapital v 21. stoletju avtorjev Naomi Klein in Thomasa Pikettya iz založniške prevajalske post-produkcije Mladinske knjige. No, ampak za Varufakisovega Globalnega minotavra in za prihodnje tedne že napovedane njegove knjige pogovorov Kako sem hčeri razložil ekonomijo, bo še kar nekaj priložnosti.

Petkovo dogajanje v knjigarni Konzorcij pa smo, ne da bi preveč na glas opozarjali na okrajšave, strnili v tri dele, sestavljene po našem izboru, ne da bi imeli ambicijo biti spretnejši od govorcev. Urednik te prevodne izdaje Globalnega minotavra je bil Rok Kogej, prevod je strokovno pregledala prof. dr. Polona Domadenik, politično ekonomski, se pravi globalno sistemski in zgodovinsko razvojni pogled na razvoj svetovnega gospodarstva in na Varufakisovo delo pa je na predstavitvi prispeval prof. dr. Bogomir Kovač.

Spodobi se, da Varufakisa, ki se je s to knjigo – prvič je izšla leta 2011, njena dopolnjena izdaja pa 2013 – uveljavil tudi kot spretni, izjemno berljivi pisec, vsaj v glavnih črtah predstavimo. Za to je že v uvodu pogovora poskrbel Rok Kogej, ki je podčrtal, da je to pisanje nedvomno teoretska osnova Varufakisovega političnega in družbenega delovanja.

Varufakis je prepričan in v knjigi, ki ima podnaslov Amerika, Evropa in prihodnost svetovnega gospodarstva, to eksplicitno podčrtuje in dokazuje, da gre pri vsem, kar se nam dogaja v svetovnem gospodarstvu – za obvladovanje svetovne produkcije in delitev globalnih dobičkov – peklenski načrt ali morda celo samo njegov del, za dosego katerega je peščica najbogatejših (držav in/ali posameznikov) »vzredila« globalnega minotavra. Tudi o tem (in še o marsičem) je na petkovi predstavitvi govorila dr. Polona Domadenik. Opozorila je, da četudi se ne boste vedno strinjali z njegovim pogledom in s predlaganimi rešitvami, boste v zgodbi uživali in ugotovili, da je mogoče celo najkompleksnejše makroekonomske pojave pojasniti preprosto in zanimivo.

Omenili smo že, da je vsebinsko izjemno zanimiva predstavitev knjige in zgodovinskega razvoja svetovne gospodarske ureditve trajala dobri dve akademski uri, v katerih govorci pravzaprav niso ponudili nič, kar bi avtor tega prispevka ali njegov urednik lahko brez zahtevnejše presoje izpustila. Zato tudi z izborom iz nastopa dr. Bogomirja Kovača tvegamo. Vendar n`č bat – honorar, ob katerem bi se kdo zbal, da bi morda z njim posegli v globalne gospodarske tokove, ne bo dosegel niti desetine mesečnega dodatka za stalno pripravljenost, kakor je državni proračun obdaril nekdanjega dekana na EF in zdaj ministra za finance. No pa ne le njega… Skratka, Kovačev prispevek na predstavitvi si zasluži več pozornosti, kot smo mu jo tu odmerili.

Profesor Kovač sicer meni, da je odgovor na vprašanje ali gre za peklenski načrt ali zgolj za sosledje samogenerirajočih dogodkov na podlagi nekega inertnega delovanja ekonomskih principov, nekje vmes. Pojasnil pa je tudi, kako ti aktualni minotavrski mehanizmi delujejo v evropskih razmerah. Svetovni tok presežkov se je namreč zasukal drugače od pričakovanj. Ena ključnih vlog usmerjanja presežkov, torej finančnega kapitala v – na primer ameriške obveznice – je v rokah Kitajske. Varufakis je izpostavil prav to in ob tem podčrtal premišljenosti, se pravi, načrtnosti delovanja takega sistematičnega pravzaprav političnega delovanja najmočnejših.

In če sklenemo, Velikemu petku navkljub. Maša je bila. Res, da ne v cerkvi. Pač pa v Konzorciju. S sumljivim občutkom dogmatskega. Minotavra, seveda. Ampak to je bil zgolj občutek. Vse drugo je v knjigi z 278 stranmi, ki jo ob glavnem avtorju in že omenjenih soavtorjih v post-produkciji sopodpisujejo še prevajalki Seta Knop in Marjana Karer, Meta Matjačič, ki je knjigo jezikovno pregledala, opremila pa jo je Suzana Duhovnik. Tehnično je knjigo uredil Andrej Gale, izšla pa je v založniškem uredništvu, ki ga vodi Ana Ugrinović. Za Radio KAOS je dogajanje v Konzorciju spremljal in ga – vsaj v povzetku pripravil za objavo – Andrej Pengov.