Vinko Möderndorfer: Ljubezen je prihodnost. Gospa Metuljeva, Madama Butterfly znova v ljubljanski Operi.

Vinko Möderndorfer, režiser: V resnici je to skoraj pedofilska zgodba, saj ima punca komaj petnajst let. Pa ne gre samo za to. Gre predvsem za trk dveh različnih kultur... Aljaž Farasin, tenorist, v vlogi Pinkertona: Potreboval sem kar veliko časa, da sem ponotranjil lik in značaj Pinkertobna. Sprva se to vlogo pel s cmokom v grlu. Režiser Möderndorfer mi je omogočil veliko prostora za kreacijo tega značaja. Sopranistka Lucia Premerl, oblikovala je lik Čo-čo-san: Madama Butterfly na nek način odslikava tudi mojo osebnost; zadovoljna je, da se je uspela pridružiti ustvarjalcem te opere z likom, ki jo navdušuje in ji ponuja vrhunsko umetniško ustvarjanje.

Popoln polom in kot škandalozna predstava na premieri v milanski Scali leta 1904 neodobravana, že čez tri mesece v pa Bresci zmagoslavno sprejeta Puccinijeva opera Madama Butterfly, že vse od leta 1908 sodi med pogosto izbrane repertoarne predstave ljubljanske Opere. Tokratna premierna predstava je napovedana za ta četrtek. Japonska tragedija v dveh dejanjih, za katero sta pod libreto, ki je nastal po gledališkem besedilu karizmatičnega ameriškega scenarista in režiserja Davida Belasca, podpisana Luigi Illica in Giuseppe Giacosa in katere nastajanje ima pestro zgodovino z mnogimi vplivi avtorjev, popotnikov, diplomatov in trgovcev z evropske in ameriške celine, je kljub časovni oddaljenosti njenega nastanka, zelo sodobna zgodba. Strasti, nesporazumi, trki različnih kultur, narodnih in osebnih značajev, kot jih sporoča ta operna tragedija, so – kljub izjemnim komunikacijskim možnostim – pravzaprav povsem vsakdanji tudi v današnjih časih. Tudi o tem nam je pripovedoval tudi režiser Vinko Möderndorfer.

Libreto sta za nadnapise prevedli Sonja Berce v slovenščino, v angleščino pa skupaj z adaptacijo besedila Nataša Jelić. Odrska izvedba opere bo v italijanskem jeziku. Za glavno vlogo Čo-čo-san, ki jo bo na premieri poustvarila italijanska gostja tudi slovenskih korenin Lucia Premerl, so izvedli avdicijo. V atlernaciji pa nastopa ljubljanskemu občinstvu dobro znana sopranistka albanskega rodu Mirjam Tola. V tej postavitvi nastopa kar veliko gostujočih pevk in pevcev, glavno moško vlogo, Američana F.B. Pinkertona je ustvaril tenorist Aljaž Farasin. To vlogo v alternacijah pojejo in igrajo tudi Jure Kušar, Branko Robinšak in gostujoči Renzo Zulian. O tej – glede na zgodbo in karakter tega lika – nehvaležni vlogi smo se pogovarjali z Aljažem Farasinom.

V predstavi sicer nastopa petnajst likov v solističnih vlogah, ki jih zasedajo pevke in pevci večinoma že mnogokrat preskušeni in uveljavljeni, nekaj pa je mladih in obetajočih a zato nič manj prepričljivih. K tem petnajstim vlogam je treba prišteti še šest vojakov in devet pleslak in plesalcev. Pa seveda domači zbor in orkester. Čeprav gre za intimno zgodbo, je bilo po pogovorih z ustvarjalci mogoče dobiti vtis, da bo tokratna Gospa Metuljeva spektakelska, po scenski opremi, rekvizitih ne tako zelo bogata, kot bi bilo – upoštevaje japonsko kulturno izročilo mogoče pričakovati, ker so gmotne možnosti vendarle dokaj omejene.

Ali kot med drugim zapiše režiser v vsebinsko bogatem gledališkem, se pravi, opernem listu: »…v slovenskih, kulturno brezbrižnih in duhovno obubožanih časih si tudi v operi ne moremo več finančno privoščiti takšne slikovitosti, ki bi bila globoko vsebinska, za publiko pa tudi gledališko razkošna in fascinantna… Še vedno nam ostane pahljača zanimivih značajev, ki so aktualni in prepoznavni…« in doda: » …V resnici je to skoraj pedofilska zgodba, saj ima punca komaj petnajst let. Pa ne gre samo za to. Gre predvsem za trk dveh različnih kultur…«

V gledališkem listu, ki je bil v začetku tedna psoredovan v obliki novinarskega gradiva in iz katerega smo tudi za ta prispevek črpali največ vsebine, sodelujejo ob Vinku Möderndorferju s svojimi prispevki, zvečine eseji, še Veronika Brvar, urednica Tatjana Ažman in Svetlana Slapšak, katere besedilo nas še ni doseglo. S posebnim spominskim zapisom pa so se poklonili tudi ustvarjanju sopranistke Vilme Bukovec Kambič, prvakinje ljubljanske Opere, ki je med drugim nastopala tudi v vlogi Čo-čo-san in ki je umrla pred poldrugim mesecem, v začetku decembra v starosti 96 let.

Ob že omenjenih ustvarjalcih predstave naj omenimo še glasbenega vodjo in dirigenta Lorisa Voltolinija, njegova asistentka in druga dirigentka je Živa Ploj Peršuh, scenograf je Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalec luči Pascal Mérat, koreografinja Rosana Hribar, zbor vodi Željka Ulčnik Remic, koncertni mojster je Gregor Traven za lekturo pa sta poskrbeli Marja Filipčič Redžić in Nevenka Verstovšek.

Za Radio KAOS si bom premiero opere Madama Butterly ogledal Andrej Pengov; v prispevku uporabljene fotografije so delo Darje Štravs Tisu.

Vinko Möderndorfer: Ljubezen je prihodnost. Gospa Metuljeva, Madama Butterfly znova v ljubljanski Operi. Vinko Möderndorfer: Ljubezen je prihodnost. Gospa Metuljeva, Madama Butterfly znova v ljubljanski Operi. Vinko Möderndorfer: Ljubezen je prihodnost. Gospa Metuljeva, Madama Butterfly znova v ljubljanski Operi. Vinko Möderndorfer: Ljubezen je prihodnost. Gospa Metuljeva, Madama Butterfly znova v ljubljanski Operi. Vinko Möderndorfer: Ljubezen je prihodnost. Gospa Metuljeva, Madama Butterfly znova v ljubljanski Operi.

Oznake: