Vsi smo bili otroci. Nekateri so (bili) angeli.

Pogovor z Barbaro Hieng Samobor pred premiero na Mali sceni MGL

To bo zgodba o tem, kako je bilo, Ko je otrok bil otrok. Včeraj so v Mestnem gledališču ljubljanskem predstavili novo igro, katere premiera bo jutri na njihovi Mali sceni.

Po naročilu programskega vodstva gledališča jo je napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, za prevod pa je poskrbela Alenka Klabus Vesel. Besedilo je nastalo po motivih filma Nebo nad Berlinom Wima Wendersa, zgodba pa govori o življenju, otroštvu, staranju, odhodu, sočutju, ljubezni in hrepenenju. V kratkem povzetku Iz novinarskega gradiva, ki so ga pripravili v gledališču, naj na kratko povzamemo, da gre za gledališko predstavo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti…, o krhkosti in minljivosti človeškega življenja; to je poetična pripoved o bogastvu in bedi bivanja.

Postavljena v na gledališki oder znotraj odra samega, zato da bi se povečal učinek iluzije. Zdi pa se, da je vse res, saj igralci tam živijo svoje življenje. Zastavlja se vprašanje, ali igralci igrajo igralce, ki igrajo svoje vloge, ali samo mislijo, da jih igrajo, v resnici pa je čakanje na nastop življenje sámo in so to kar mi vsi, ki igramo sami sebe?

O drami Ko je otrok bil otrok smo se pred premiero, posebej za Radio KAOS, pogovarjali z direktorico in umetniško vodjo MGL Barbaro Hieng Samobor, ki je dramatika Martiniča tudi povabila k sodelovanju.

Režiserka drame Ko je otrok bil otrok je Yulia Roschina, dramaturginja je Staša Bračič, scenografka in kostumografka pa Vasilija Fišer. Pri nastajanju krstne uprizoritve tega dramskega besedila so sodelovali tudi avtor glasbe Drago Ivanuša, svetovalka za gib Sanja Nešković Peršin, lektorica Maja Cerar, njena asistentka Simona Pinter ter oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, igrajo pa Iva Krajnc, Boris Ostan, Jožef Ropoša, Mirjam Korbar Žlajpah, Janez Starina in Doroteja Nadrah.

Z Barbaro Hieng Samobor se je pogovarjal Andrej Pengov. V prispevku objavljene fotografije so delo Jake Varmuža.