Za predstavo Ana Karenina so vrste. Pa ne zgolj zato, ker je Tolstojev roman maturitetno gradivo.

Polona Juh (Ana Karenina): »Tam, kjer se konča ljubezen, se začne pekel«; Klemen Janežič (Aleksej Vronski): Morda sem res še malce zelen… v ljubezenskih prizorih…?

Prva letošnja gledališka premiera je bila na šesti dan novega leta. Na prav nenavaden dan. Sredi tedna. Minulo sredo, torej. Kljub temu, da so za Dramine premiere na Velikem odru praviloma določeni sobotni večeri. In dvorana je bila temu nenavadnemu datumu navkljub polno zasedena. Resnici na ljubo je bila neke vrste predpremiera Ane Karenine že večer prej in v petek po tem, je bila na sporedu že prva ponovitev. Druga in tretja bosta to sredo in potem še šestkrat v januarju v matični hiši ali pa na gostovanjih po Sloveniji. Včasih tudi po dvakrat na dan. Pomemben razlog za tako zgostitev predstav te igre iz nabora klasičnih del slehernega pomembnejšega teatra kjer koli v Evropi in drugod po svetu, je čakalna lista za vstopnice, na kateri so zvečine imena dijakov in dijakinj, za katere je to sijajno Tolstojevo delo gradivo za letošnjo maturo.

Če se je morda ob prvem prizoru zdelo, da je Dušan Jovanović – za razliko od predstave pred desetimi leti – tokrat skušal zgolj nanizati ključne prizore oblikovane v izostrene filmske slike z ostrim robom, kasnejši razvoj odrskega dogajanja pomembno zmehča prvi vtis. Uprizoritev zgodbe tudi njene dobre poznavalce zadene z izborom najbolj srce parajočih izpovedi, s prepričljivostjo igre prav vseh nastopajočih in z dosledno izbranimi poudarki, ki sporočajo bistveno. Ključni liki so izoblikovani izjemno precizno, razumljivo in prepoznavno in »v živo« spreminjano enostavno oblikovano prizorišče. Premišljeno napisana ali izbrana in aranžirana glasba, luči in kostumi v slogu Coco Chanel pa samo še pripomorejo k vtisu univerzalnosti in brezčasnosti ter lepote zgodbe v romanu o ljubezni in ženski emancipaciji. Odziv premierskega občinstva je bil izjemen.

Takoj po premieri smo se pogovarjali s Polono Juh in Klemnom Janežičem. Vsekakor jima je vredno prisluhniti. Priče smo bili več kot zanimivima igralskima pogledoma na lik glavne junakinje in izjemni igralski izkušnji mladega igralca med preskušenimi in uveljavljenimi kolegi – umetniki Draminega Velikega odra.

Premiero Tolstojeve drame Ana Karenina in dogajanje po njej je za Radio KAOS spremljal Andrej Pengov.