Zacementirana ljubljanska Drama: Cementfest

Sebastijan Horvat, režiser: Živimo v trenutku, ko nas je strah svobode…

Ta konec tedna je v ljubljanski Drami namenjen Cementfestu. Od četrtka do sobote uprizarjajo in prikazujejo tri, kot zatrjujejo producenti, vrhunske samostojne predstave tako, da je to enkratna ali morda celo edinstvena priložnost za ogled odmevne mednarodne gledališke trilogije po drami nemškega avtorja Heinerja Müllerja v režiji Sebastijana Horvata; O ljubljanski premieri, ki je bila sredi covidne pandemije – lanskega marca –  dostopna prek spleta, smo na Radiu KAOS podrobneje govorili v oddaji A propos aprila 2021, ta petek pa si jo bo mogoče znova ogledati neposredno, »v živo«.

Nismo povsem prepričani, da je v teh časih, še manj v onih, o katerih v istoimenskem socialističnem romanu iz leta 1925 piše Fjodor Gladkov in je po njem ustvaril dramo Müller, treba praznovati nekaj, kar je ali kar nosi s sabo cement; Zagotovo pa je to, kar je ustvarila Horvatova ekipa trilogije, pomembno več kot  zgolj – »vredno pozornosti« ljubljanske – pa tudi zagrebške in beograjske publike; V tem času so posamezne postavitve doživele tudi izjemen odziv, zlasti ljubljanska na Borštniku z nagrado za najboljšo režijo, Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić sta bila nagrajena za igro, Igor Vasiljev za scenografijo, Aleksandar Čavlek pa je prejel Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe; Beograjska predstava, naslovljena kot Cement Beograd, ki je strukturirana na dveh dramaturško, mizanscensko in režijsko povsem različnih prijemih –  uprizoritvenih kontrapunktih,  pa je na Bitefu osvojila grand prix Mire Trailović za najboljšo predstavo; Nagrajena pa sta bila tudi oba glavna igralca Milena Zupančič in Miodrag Miki Krstović. Tudi v tej igri avtorji razpirajo dramaturški lok  med zasebnim in političnim, preteklostjo in sedanjostjo, mladostjo in starostjo, vendar tako, da sta kraj in čas dogajanja prestavljena v današnji Beograd.

Prva od treh predstav Cement, ki je sicer nastala že jeseni 2020 v produkciji Zagrebškega gledališča mladih, sta Sebastijan Horvat in Milan Ramšak Marković predstavo z izjemno intenziteto zasnovala na perečih družbenih vprašanjih sveta po prvi svetovni vojni in sovjetski revoluciji, ko sta glavna akterja še zelo mlada in ko se korenito, v socialističnem duhu, spreminjajo tradicionalni družinski odnosi.  V programu Cementfesta jo bo mogoče videti zgolj kot projekcijo videoposnetka.

Ljubljanska uprizoritev se ukvarja z vrnitvijo glavnega protagonista z oboroženih pohodov zoper buržuazne ostanke in kotrarevolucionarne elemente,z eksplozijo komunistične revolucije, identitetne in spolne politike, razrednega boja, feminizma, zgodovinskih opolnomočenj in ekonomske emancipacije na prizorišču zakonske spalnice in kuhinje. Kot da se vsi politični boji začnejo na koži in se brutalno zarivajo in preizkušajo odpornost ženskega telesa, so zapisali v novinarskih gradivih ljubljanske Drame. Vezna snov je cement, za katerega proizvodnjo zmanjkuje surovin in volje, tako nujnih za obnovo domovine, otroci v vrtcih in internatih pa umirajo zaradi pomanjkanja hrane, zdravil in osnovnih higienskih pripomočkov.

Vsaka od uprizoritev te mednarodne trilogije  torej tematizira drug vidik znamenite Müllerjeve drame Cement, ki jo je režiser Horvat označil za eno najlepših ljubezenskih zgodb svetovne dramske literature.

Sebastijana Horvata smo po novinarski predstavitvi Cementfesta povabili pred mikrofon in kamero Radia KAOS. Z njim sem se pogovarjal Andrej Pengov, ki tudi podpisujem ta prispevek.

Ustvarjalci Cementov: Ob Sebastijanu Horvatu so stalno avtorsko ekipo trilogije Cement sestavljali dramatik in dramaturg Milan Ramšak Marković, scenograf in avtor videa Igor Vasiljev, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe Drago Ivanuša in oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek. V hrvaščino je Cement prevedel Boris Perić, oblikovalka odrskega giba hrvaške uprizoritve je bila Ana Kreitmeyer. Za slovenski prevod je poskrbela Mojca Kranjc, pri ljubljanski uprizoritvi je bila lektorica Tatjana Stanič in asistentka režiserja Nina Ramšak Marković. Koreografinja igre Cement Beograd je bila Ana Dubljević, lektorica dr. Ljiljana Mrkić Popović in asistentka režiserja Iva Olujić.

V zagrebški igralski zasedbi sta glavni vlogi Gleba in Daše odigrala Rakan Rushaidat in Nataša Kopeč, druge like pa so oblikovali Sreten Mokrović, Ugo Korani, Pjer Meničanin, Dado Ćosić, Barbara Prpić, Petra Svrtan, Milica Manojlović, Tina Orlandini, Milivoj Beader, Vedran Živolić, Mateo Videk in Toma Medvešek. V ljubljanski uprizoritvi ob Nataši Barbari Gračner in Marku Mandiću igrajo tudi Igor Samobor, Vanja Plut v alternaciji s Sašo Pavlin Stošić, Nejc Cijan Garlatti, Gorazd Logar, Timon Šturbej in z glasom Drago Ivanuša. V beograjski predstavi so glavnima likoma »posodobili« tudi imeni – Sonjo in Miloša igrata Milena Zupančič in Miodrag Miki Krstović,  nastopajo pa tudi Bojana Stojković, Emir Ćatović v alternaciji z Milanom Zarićem, Ivan Zablaćanski, Isidora Simijonović, Marija Pikić in Nedim Nezirović.

V prispevku objavljene fotografije so delo različnih avtorjev – Marka Ercegovića iz Zagrebačkog KM, Petra Uhana iz SNG Drama Ljubljana in  Dragana Udovičića iz Beogradskog DP, video posnetki z novinarske konference pa so naši, avtorski.

Leave a Reply

Your email address will not be published.