Začetek sezone v MGL: Smoletova Zlata čeveljčka v režiji Anje Suša

Socializma ni več. So pa samomori. In briljantno Smoletovo besedilo.

Nocoj bo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega prva premiera v novi sezoni. Šele tretjič doslej nasploh bo na katerem od slovenskih odrov uprizorjena igra, dramolet Dominika Smoleta Zlata čeveljčka. Kot so zapisali v gledališkem listu in gradivih za to predstavo, to delo »…izredno natančno in duhovito razgrne notranji sistem totalitaristične miselnosti in ob tem trči v najbolj avtonomno in obenem najbolj nihilistično dejanje posameznika – samomor.«

In še: »…Eden od glavnih namenov dramoleta Zlata čeveljčka je namreč natančno ta, da v bralcu oziroma gledalcu vzbudi občutke nerazumevanja, nesmisla in izgubljenosti ter nelagodja, fantastičnosti in absurdnosti, ki so njihova posledica. To dosega z različnimi literarnimi in dramaturškimi tehnikami, postopki in načini. Dramske osebe očitno govorijo druga mimo druge; njihove replike, pravzaprav monologi, so včasih povezani asociativno, včasih med njimi in situacijo, v kateri se nahajajo, menda sploh ni nobene očitne povezave.« (konec navedkov).

Režiserka je beograjska in zdaj tudi mednarodna, večkrat v evropskem gledališkem prostoru tudi nagrajena umetnica Anja Suša, dramaturginja je Petra Pogorevc, sceno je izdelala režiserkina stalna sodelavka Zorana Petrov, kostumografka je Barbara Stupica, avtor glasbe , ki smo jo deloma uporabili tudi v tem prispevku je Laren Polič Zdravič, pri oblikovanju giba je sodeloval Damjan Kecojević, lektorica je Maja Cerar, oblikovalec svetlobe pa Boštjan Kos.

Nekateri od soavtorjev so sodelovali na torkovi novinarski konferenci in nekaj izjav oz. nastopov smo povzeli za pričujoči prispevek. Direktorica in programska vodja MGL gospa Barbara Hieng Samobor pa je najprej opozorila na izjemnost Smoletovega besedila in nenavadno dejstvo, da so ga doslej zelo malo uprizarjali.

Dramaturginja Petra Pogorevc je podčrtala sodobnost, aktualno moč besedila, ki je nastalo v povsem drugih, socialističnih, za marsikoga tudi totalitarnih družbenih razmerah.

Anja Suša je beograjska umetnica, ki zadnja leta največ deluje v Nemčiji in ki ima z ekipo MGL-ja že zelo dobre izkušnje, saj je lanskega februarja v tem gledališču uspešno režirala odmevno postavitev Shakespearove Ukročene trmoglavke. Na naše vprašanje, kaj jo je predvsem pritegnilo v besedilu Smoletovih Zlatih čeveljčkov, je dejala, da je bilo več takih, za režiserja zanimivih stvari. … Najprej so tu najrazličnejše ravni možnih interpretacij, ki jih ponuja, všeč mi je tudi možnost avtorefleksije na gledališče samo, in ki ni nasilna, omogoča pa interpretacijo položaja umetnika samega znotraj gledališča, seveda v nekih povsem določnih družbenih okoliščinah. To je bilo zame takrat, ko sem začela razmišljati o tem Smoletovem besedilu najbrž celo pomembnejše, kot označevanje nekega političnega konteksta, ki, tam, kjer je zaznaven, obstaja na povsem osebni, eksistencialistični, človeški ravni.
Kot režiserka rada uprizarjam politično gledališče, in če je le mogoče, se poslužujem eksplicitnih političnih stališč v mojih predstavah, kot je bilo to, na primer, v moji prejšnji predstavi v tem gledališču, vendar ta predstava je v tem pogledu drugačna. Enostavno se giblje v drugih registrih, funkcionira na zelo občutljivi, subtilni ravni, in v njej ni niti ene agresivne intervencije. V dveh minulih mesecih študija in priprav na to predstavo smo resnično preskušali najrazličnejše stvari, vendar smo se ves čas vračali k osnovni barvi in tonu, ki ga besedilu ponuja samo po sebi, in deluje na gledalca pravzaprav zelo podobno, kot na bralca… No, vsaj v tej njeni postavitvi je tako…

Snovanje, komponiranje glasbe za to predstavo so zaupali mlademu a na slovenskih gledaliških odrih že dodobra uveljavljenemu avtorju Larenu Poliču Zdraviču, ki smo ga, posebej za Radio KAOS, vprašali… :

V predstavi Zlata čeveljčka nastopajo: Boris Ostan, Milan Štefe, Primož Pirnat, Jernej Gašperin, Anja Drnovšek, Jaka Lah, Karin Komljanec in kot gost Gregor Prah. Fotografije, ki smo jih uporabili v tem prispevku so delo člana ansambla MGL Sebastiana Cavazze, kar je seveda novost in svojevrstno izjemno in dobrodošlo presenečenje tako za tiste, ki spremljamo MGL prek interneta in za vse bralce gledališkega lista za to predstavo, ki je z vseh vidikov, tudi vsebinskih, ne le oblikovnih, izjemen izdelek. Prispevek je pripravil Andrej Pengov.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *