Zavednonezavedno: zadnjo februarsko nedeljo premiera v Mini teatru, te dni ponovitvi v Domžalah

Dragica Potočnjak: Besedilo te igre je nastajalo 15 let, predstava pa tri mesece; Napisala sem osem samosvojih različic; naslov sva iskala skupaj in se zedinila na Maretovem končnem predlogu, zapisanem kot je zdaj v naslovu Zavednonezavedno. Mare Bulc: Z Dragico Potočnjak imava neko pomembno skupno okoliščino – pogosto misliva povsem vsak sebi, različno, drugače, celo nasprotno… vendar se vedno uspeva dogovoriti v zadovoljstvo obeh in ekipe ter - verjamem, da tudi gledalcev.

Minulo nedeljo je bila v Mini teatru premiera in hkrati krstna uprizoritev psihološke drame, ki je, sodeč po uvodnih napovedih pred premiero in prvih odmevih po njej, pravzaprav kal in hkrati sadež pravega psihotrilerja. Če skušamo to oznako pojasniti, naj bi to bila psihološka kriminalna drama. Vendar – ne glede na odločitev v katero gledališko zvrst bi to sijajno igro dveh igralcev, ki sta se pokazala v mojstrski podobi – v kateri je sodelovalo vsaj še ducat soavtorjev – je treba reči, da smo videli odlično predstavo.

Še pred premiero smo se pogovarjali z režiserjem Maretom Bulcem. In eno prvih vprašanj je zadevalo prav to žanrsko oznako, sicer značilno za film.
Prostor dogajanja je zasebna psihiatrična ordinacija doktorja Josipa, ki ravno končuje svoj delovnik, ko se pojavi Filip. Josip se ga poskuša čim prej znebiti. Vendar je moč Filipove navzočnosti v njegovi nedefiniranosti – je Filip prišel po pomoč ali s kakšnim povsem drugim namenom in kdo pravzaprav je? »Filip… pa Jošt. […] Enkrat eden, drugič … oba,« reče Filip. Sledi igra preobratov, intenzivni, praviloma izjemno pronicljiv, včasih tudi grob dialog, sem ter tja podprt tudi z grožnjo uboja in nemalokrat tudi v fizično robatem spoprijemu dveh moških teles. Ključ za razrešitev konfliktne situacije med likoma je v njuni medsebojni povezanosti, v katero ne znata vstopiti. Josip je svojo identiteto izgubil, Filip pa se s svojo vseskozi poigrava, dokler oba ne končata v stanju zavednonezavednega.

Neposredno po premieri pa smo se pogovarjali še z obema igralcema Milanom Štefetom in Rokom Viharjem ter uglednim slovenskim književnikom, profesorjem dr. Borisom A. Novakom. Pogovore z njimi bomo objavili v dneh pred skupno že šesto ponovitvijo igre Zvednonezavedno prihodnji četrtek v Mini teatru. Tokrat pa posebej opozarjamo, na nocojšnjo in ponedeljkovo ponovitev v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika, ki jo organizira tamkajšnje podjetje Parnas d.o.o. in njegov ustanovitelj Milan Marinič. Parnas je namreč koproducent te predstave. Naša druga tokratna sogovornica pa je dramska igralka. pisateljica in avtorica besedila drame Zavednonezavedno Dragica Potočnjak.

Ob že omenjenih ustvarjalcih in soustvarjalcih so uprizoritev gledališke igre Zavednonezavedno sooblikovali tudi dramatur Matjaž Marinič, ki je tudi avtor glasbe, scenograf Damir Leventić, kostumografinja Nataša Recer, za gib je poskrbel Sebastjan Starič, oblikovanje luči pa je delo Matjaža Brišarja. Režiserju je asistirala Brina Klampfer, tehnično podporo pa so zagotovili Tilen Vipotnik, Matej Primec, Sonja Povšič. Avtor v prispevku objavljenih fotografij z vaj pa je Miha Fras. Igra Zavednonezavedno je bila leta 2006 pod naslovom Vse lepo in prav nominirana za Grumovo nagrado. In še podpis: Andrej Pengov.