Pretok kapitala v je EU zagotovljen, socialnih pravic (še?) ne.

Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus: Delo nas vsekakor definira... Določa naš družbeni, ekonomski in osebni, tudi profesionalni položaj. Določa tudi položaj naših otrok in generacij, ki prihajajo za nami. Ko nekdo poklicno uspe in če si ustvari svoje podjetje ter postane kapitalist in delodajalec, naj ne pozabi svojega (nekdanjega) delavskega stanu; poskrbi naj vse delavske pravice in upošteva delavce kot soustvarjalce njegovega bogastva.

V tretjem delu ob-prvomajskega druženja s predsednico Sindikata Mladi plus smo se pogovarjali zvečine o mednarodnih dimenzijah sindikalnega povezavovanja in o pripravah na volitve v evropski parlament; Porast ekstremizma, tudi politične desnice, katere člani so zagotovo tudi sindikalni pripadniki, je zelo nevarno stanje v družbi, zato je toliko pomembnejše, kako prepričljiv in uspešen je sindikat v boju za delavske pravice.

Ali so aktualne evropske volitve razlog, da bi se človek včlanil v – recimo Sindikat Mladi plus ali kateri koli sindikat? Vsekakor je ključno, da se ljudje udeležijo tudi teh volitev, pravi Jarčeva; Zakaj sploh v sindikat; Zato, ker zagotavlja vse tiste delavske pravice, ki jih posameznik ne bi mogel imeti; ne smemo pozabiti, kaj vse so sindikati uspeli izboriti v preteklosti. Kaj že? Bo treba prisluhnit, če ste te dosežke morda spregledali… Pa tudi sicer je vredno pozorno poslušati predsednico mladih sindikalistov s plusom.

Kdaj po stavka? Morda splošna, splošno evropska? Upam, da čim prej, pravi naša sgovornica, ki je te dni že na delu v tujini, v enem od analitiskih oddelkov ILO. Kaže, da aktualna slovenska vlada skorajda ne more biti tarča nekega splošnega delavskega upora, splošnega štrajka, stavke? Mar res? Naša sogovornica ne verjame, da je vlada zelo naklonjena delavstvu, drži pa, da je pripravljena poslušat in morda tudi v strahu pred splošnim delavskim uporom stori zvečine to, kar je treba storiti,

Kako mladi vidijo dve, v teh družbenih razmerah pogosto izključujoči si pravici, ki bi morali bolj »ustvarjalno« sobivati in učinkovati: pravico do dela in pravico do lastnine, imetja, kapitala? Morda si skušamo odgovoriti z navedkom, povzetim iz raziskave, ki ga je Sindikat Mladi plus posredoval v prvomajskem proglasu. Rezultati raziskave Slovenska mladina v primežu individualizma, prekarnosti in stresa, potrjujejo predvsem slab položaj mladih, na Sindikatu Mladi plus pa v mladih in njihovem vrednostnem sistemu mladi sindikalisti vidijo izjemen potencial. Dokazano je tudi, so med drugim zapisali, da »večina mladih podpira idejo družbene reforme v smeri demokratičnega socializma – socialna in ekonomska varnost za vse ter večja enakost so skoraj univerzalno sprejete«. To nas navdaja z upanjem, pravijo, da se lahko skupaj borimo za izboljšanje položaja mladih ter zraven vseh delavk in delavcev in zapostavljenih družbenih skupin.

Vprašanje, zakaj delavci niso v večji meri lastniki ali solastniki proizvajalnih sredstev, podjetij in te vrste premoženja, je seveda legitimno in vse pomembnejše. Participacija delavcev pri upravljanju in lastnini podjetij pa je skorajda pozabljena tema.

Pogovor sva za program Radia KRIČAČ pripravila in realizirala Urška Pengov Bitenc in Andrej Pengov.

Pretok kapitala v je EU zagotovljen, socialnih pravic (še?) ne. Pretok kapitala v je EU zagotovljen, socialnih pravic (še?) ne. Pretok kapitala v je EU zagotovljen, socialnih pravic (še?) ne. Pretok kapitala v je EU zagotovljen, socialnih pravic (še?) ne. Pretok kapitala v je EU zagotovljen, socialnih pravic (še?) ne.

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *